Znani nagrajenci alternativnih Nobelovih nagrad

Nagrado bodo dobili ameriški borec proti kemičnemu orožju, palestinski odvetnik, kirurg iz DR Kongo in švicarski agronom.

Objavljeno
26. september 2013 13.13
reu ROMANIA FOOD GMO
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Stockholm - Danes so na Švedskem razglasili letošnje nagrajence Right Livelihood Awards (Nagrade za pravo življenje), ki veljajo za alternativo prestižnim Nobelovim nagradam. Nagrado, katera je namenjena vsem, ki ponujajo praktične odgovore na najbolj pereča vprašanja današnje družbe, bodo decembra slovesno podelili v švedskem parlamentu.

Nagrado v višini 230.000 evrov si bodo letos med seboj enakopravnost razdelili štirje nagrajenci.  Prvič sta med njimi tudi Palestinec in Švicar.

 Palestinski odvetnik Radži Sourani iz Gaze si je nagrado prislužil s svojo »predanostjo vladavini prava in človekovim pravicam, kljub izredno zahtevnim okoliščinam«. Zaradi javnega opozarjanja na kratenje človekovih pravic znotraj okupiranega območja Gaze je kmalu pritegnil pozornost izraelskih oblasti, ki so ga prvič zaprle in mučile leta 1979. Za rešetkami se je znašel še petkrat, nazadnje pa so ga zaradi kritiziranja posebnih varnostnih sodišč, ustanovljenih leta 1995, aretirale tudi palestinske oblasti. »Nekdaj sem mislil, da je najtežji boj proti okupaciji, a sem spoznal, da sem bil naiven. Boj proti lastnim oblastem, da naj spoštujejo demokracijo, vladavino prava in človekove pravice je veliko bolj zapleten in zahteven,« je povedal. Ko so ga naposled izpustili na prostost je skupaj s svojimi kolegi ustanovil Palestinski center za človekove pravice. PCHR je kmalu postala ena ključnih organizacij za zaščitno človekovih pravic znotraj okupiranega območja Gaze, ki je doslej prejela več mednarodnih priznanj za svoje delo. »Težki časi nas prisilijo, da ali obupamo ali pa se neustrašno soočimo z izzivi. Kot predstavniki žrtev, nimamo pravice odnehati. Naša dolžnost je, se soočimo z izzivi, da sanjamo o boljšem jutri, kljub tragedijam, in nadaljujemo z bojem za pravico,« je povedala.

Med nagrajenci alternativne Nobelove nagrade, ki kljub grozodejstvom še naprej opozarjajo na kršitve človekovih pravic, je tudi kirurg Denis Mukwege iz DR Kongo. Njegova bolnišnica Panzi v regiji Kivu je od ustanovitve leta 1996 oskrbela več kot 40.000 žrtev posilstva. Mukwege sam dnevno sprejme 20 pacientk, od tega jih med 7 do 10 dnevno poišče pomoč zaradi spolnega nasilja. S prvimi primeri brutalnega izživljanja nad ženskami se je srečal leta 1999. Žrvam nasilja ne nudi le zdravniške, ampak tudi pravno in psihično pomoč, a je pred leti spoznal, da njegovo delo ne more zaustaviti nasilja. Odtlej potuje po svetu in mednarodno skupnost opozarja na vzroke za konflikt v DR Kongu. »Ta konflikt v realnosti ni povezan z etničnostjo, ampak gre za ozemlja, bogata z rudninami. Regija Kivu je bogata s koltanom, ki se uporablja za mobilne telefone in prenosne računalnike. Brez politike se razmere ne bodo spremenile. Moje delo brez reševanja osnovnega problema ne more biti dovolj,« je povedal.

Z razmerami v Afriki se ukvarja tudi švicarski agronom Hans Rudolf Herren in njegovo podjetje Biovision foundation, eden vodilnih strokovnjakov za razvoj trajnostnega in ekološkega kmetijstva. Pripisujejo mu, da je s svojim delom rešil 20 milijonov ljudi, ko je v 70. letih prejšnjega stoletja na stotine hektarjev nasadov gomoljaste rastline manioka, ki jo gojijo v kar 40 afriških državah, obvaroval pred škodljivcem. Po njegovih besedah razvoj kmetijstva potrebuje cenovno dostopne in preizkušene metode, majhne kmetovalce da je treba izobraziti z inovacijami, ki omogočajo trajnostni razvoj, potrošniki pa se morajo znova povezati s proizvajalci hrane.

Med dobitniki nagrade je tudi Američan Paul Walker in njegovo zavzemanje za svet brez kemičnega orožja. Zavzeti zagovornik konvencije ZN o kemičnem orožju sodeluje z neprofitno mednarodno organizacijo Green Cross. V zadnjih 17-letnih je organizacija z njegovo pomočjo nadzirala uničenje več kot 55.000 ton kemičnega orožja. Prav tako je aktivno sodeloval pri prepričevanju še zadnjih sedmih držav (Angole, Egipta, Izraela, Burme, Severne Koreje in Južnega Sudana) k podpisu konvencije.

Kot zadnja je h konvenciji pristopila Sirija, ki bo članica postala 14. oktobra. »Pomembno je, da v tem kratkem času na materi Zemlji stremimo k temu, da bomo ta planet neslednjim generacijam prepustili mirnejšega in pravičnejšega kot smo dobili.«