Tiskane izdaje
Poleg premiera in kanclerke pa so potekala tudi srečanja številnih ministrov obeh vlad. Ob robu srečanja sta zunanja ministra obeh držav obiskala nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Rižarna in se poklonila spominu na tamkajšnje žrtve.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je ob tem opozoril, da številni dogodki in kraji spomina opozarjajo na izdajo, ki jo je nacionalsocialistična Nemčija zagrešila do civilizacije, nič pa ne pooseblja nemškega sramu v večji meri kot koncentracijska in uničevalna taborišča.
Eno od slednjih je bilo v tržaški Rižarni. Rižarna, je dejal Steinmeier, je postala zbirno in prehodno taborišče za Jude pred njihovim deportiranjem v uničevalna taborišča ter za italijanske vojaške ujetnike. "Kjer se danes nahajamo, je bilo ubitih od 3000 do 5000 ljudi: Tržačanov, Furlanov, Slovencev, Hrvatov, Judov, političnih zapornikov, vojaških internirancev. Vsem je danes namenjena naša spominska slovesnost," je dejal nemški zunanji minister. Kot je poudaril, so strahote, ki so bile tu storjene v nemškem imenu, del skupne zgodovine, saj grenak spomin združuje, iz tega spomina pa izhaja stalna skupna odgovornost za prihodnost miru in združene Evrope.
Tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini je poudaril, da so polpretekli dogodki druge svetovne vojne del skupne zgodovine, ki se je je treba spominjati, da se v prihodnosti take tragedije ne ponovijo nikoli več. "Zavedati se moramo, da samo s spominjanjem na preteklost lahko branimo prihodnost," je opozoril. Poudaril je pomen počastitve spomina na vse žrtve nacizma in fašizma, saj se tudi tako skupaj gradi novo evropsko državljanstvo na temelju vrednot miru, svobode in demokracije.
Steinmeier je spomnil tudi na okoli 600.000 italijanskih vojakov, ki so po kapitulaciji Italije septembra 1943 končali v nemških taboriščih. Tudi Frattini je poudaril usodo teh vojakov, ki so po kapitulaciji Italije postali ujetniki Nemčije, njihovo trpljenje pa so še danes malo znana stran zgodovine. Frattini je opozoril, da je bila zavrnitev teh vojakov, da bi sodelovali s fašističnimi in nacističnimi silami, pogumno civilizacijsko dejanje, ki so ga plačali z deportiranjem, internacijo in tudi z življenjem.
Ministra sta zato skupaj povabila zgodovinarje obeh držav, da se v okviru posebne mešane dvostranske komisije zgodovinarjev prihodnje leto srečajo na skupni konferenci, kjer bodo poglobljeno in odprto razpravljali o italijanski in nemški vojni preteklosti ter o usodi italijanskih vojaških internirancev v Nemčiji.
Zunanja ministra, ki sta v Rižarno prispela skupaj s predsednikom deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine Eduardom Ballamanom, podpredsednikom pokrajine Trst Walterjem Godino in tržaškim županom Robertom Dipiazzo, so pričakali predstavniki tržaške judovske skupnosti, organizacij nekdanjih internirancev in predstavniki katoliške, pravoslavne in evangeličanske krščanske skupnosti v Trstu. Prišlo je tudi več dijakov tržaških višjih srednjih šol, tudi dijakov slovenskega liceja Franceta Prešerna in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa.
Berlusconi in Merklova usklajeno o glavnih temah
Vrh je bil posvečen predvsem gospodarski in finančni krizi, pri čemer je Berlusconi poudaril pomen zavarovanja bančnega sistema in zagotovil varčevalcem, tako da se bankam omogoči, da še naprej opravljajo svoje delo, varčevalcem pa, da ohranijo zaupanje in vedrino. Obenem je italijanski premier poudaril primerne ukrepe v korist šibkejših in podjetij.
Po Berlusconijevem mnenju je treba ohraniti sedanji sistem srečanj skupine osmih najbolj razvitih držav na svetu (G8), saj taka srečanja ustvarjajo ozračje sproščenosti, obenem pa je treba taka srečanja razširiti še na države skupin G14 in G20 glede na vprašanja, ki se trenutno obravnavajo. O tem imata Italija in Nemčija podobne poglede.
Glede ukrepov za zajezitev podnebnih sprememb bo prišlo do oblikovanja tehničnega omizja, v okviru katerega bodo skušali zbližati stališča glede vpliva na položaj podjetij. Ne želijo namreč, da bi imeli ukrepi za znižanje emisij toplogrednih plinov slabe posledice za podjetja, čeprav ima Evropa dolžnost, da je za zgled drugim, je dejal Berlusconi.
Na področju mednarodne politike je italijanski premier dejal, da je oddaljenost stališč zahoda, se pravi Evropske unije in Združenih držav Amerike, ter Rusije zaskrbljujoča. Zato bodo skušali pripraviti srečanje med novoizvoljenim ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, da pride do dogovorov za izboljšanje odnosov.
Lufthansa bo sodelovala z Alitalio
Berlusconi in Merklova sta soglašala o možnosti, da nemška letalska družba Lufthansa sodeluje z italijansko družbo Alitalia. Glede položaja avtomobilske industrije spričo gospodarske krize, pa v Italiji v nasprotju z Nemčijo v tem trenutku ne nameravajo sprejeti ukrepov v korist te industrije, čeprav taki ukrepi niso izključeni v prihodnje.
Merklova pa je glede gospodarske krize dejala, da se taka kriza ne sme ponoviti, pri čemer pa se ne sme pozabiti na vprašanje varstva okolja in podnebja. Tu je potrebno imeti skupno stališče o razvijanju novih tehnologij in obnovljivih virov energije ter o pomoči projektom, ki imajo prihodnost. Prav tako bo potrebno več prožnosti za ohranitev slehernega delovnega mesta, potrebno pa bo tudi uporabiti sredstva iz strukturnih skladov, katerih koriščenje ovirajo birokratski zapleti. Zato bo potrebno manj birokracije in več učinkovitosti, je dejala.
Glede krize avtomobilskega sektorja je Merklova Berlusconija in italijansko stran seznanila z nemškimi ukrepi za zavarovanje avtomobilske industrije, kot je na primer dveletna oprostitev plačevanja avtomobilske takse. Obenem se je zavzela za nudenje kreditov za razvijanje novih tehnologij, pozorno pa je treba spremljati tudi način, na katerega se bodo ZDA lotile reševanja problema.
Tudi glede podnebnih sprememb morajo biti določene rešitve tako oblikovane, da ne bodo preveč obremenjevale avtomobilske industrije, pri čemer mora za Merklovo ostati omejitev 120 gramov emisij trdna točka. Želijo tudi, da do leta 2020 dvajset odstotkov energije pride iz obnovljivih virov, pri čemer je treba videti, kako lahko posamezna država doseže to stopnjo. Vsekakor bi bil to korak, ki bi prispeval k evropskemu združevanju, je poudarila nemška kanclerka.
