Zunanji ministri EU v Bremnu o Kosovu in Srbiji

Zunanji ministri EU danes na neformalnem zasedanju v Bremnu niso uspeli popolnoma zbližati stališč do končnega predloga odposlanca ZN za pogajanja o statusu Kosova Marttija Ahtisaarija.

Objavljeno
30. marec 2007 23.53
Finec Martti Ahtisaari, posebni predstavnik OZN za Kosovo in glavni pogajalec za prihodnji status Kosova
Bremen - Zunanji ministri EU danes na neformalnem zasedanju v Bremnu niso uspeli popolnoma zbližati stališč do končnega predloga odposlanca ZN za pogajanja o statusu Kosova Marttija Ahtisaarija, ki predvideva neodvisnost pokrajine pod nadzorom civilne misije pod vodstvom EU. Strinjali smo se, da je potrebna enotnost in da "cenimo Ahtisaarijeve napore", vendar v stališčih do končnega predloga obstaja "nekaj razlik in omahovanja", je ob robu srečanja povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.

Slovenija Ahtisaarijev predlog v celoti podpira, nekatere druge članice pa v zadnjih dejanjih reševanja statusa Kosova izpostavljajo "potrpežljivost", je povedal Rupel. Med državami, ki imajo pri opredeljevanju časovnice določanja statusa zadržke, naj bi bile Slovaška, Grčija in Romunija. Nekatere države so po ministrovih besedah tudi predlagale, da bi pogajanja vnovič odprli.

Slovenski minister je na zasedanju izpostavil potrebo po treh korakih v urejanju razmer na Zahodnem Balkanu. "Prvi korak je podpora Ahtisaarijevemu načrtu," je dejal. Drugi korak je podpora demokratičnim silam v Srbiji, v tretjem pa je izpostavil potrebo po splošnem načrtu za Zahodni Balkan, v katerem naj bi bila evropska perspektiva nekakšen "kažipot za urejanje razmer na Balkanu".

Ministri so se sicer danes strinjali, da je treba na Kosovu in v Srbiji zagotoviti mir in stabilnost ter storiti vse, kar je treba, da bi uspela pobuda v Varnostnem svetu ZN in da bi ta potrebne odločitve sprejel čim prej, je še dejal minister. "Podpiramo Ahtisaarijeve napore, Srbijo in evropeizacijo Zahodnega Balkana," je strnil končno stališče in posebej izpostavil, da je treba "regiji dati nov zagon in izdatna nova sredstva".

Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in komisar za širitev Olli Rehn bosta ministrom predstavila skupno poročilo o pripravah na mednarodno civilno misijo pod vodstvom EU. V poročilu je podana tudi ocena stroškov misije, ki naj bi znašali od 1,3 do 1,5 milijarde evrov.

Zunanji ministri bodo razpravljali tudi o nadaljnji politiki do Srbije, in sicer na podlagi sklepov februarskega zasedanja. Tedaj so sklenili, da podpirajo obnovitev pogajanj, če bo nova srbska vlada v sodelovanju s Haagom sprejela "konkretne in učinkovite ukrepe". V tem primeru bi lahko Srbija po Rehnovih navedbah status kandidatke dobila že leta 2008.

Ahtisaarijev predlog podpira tako nemško predsedstvo unije kot komisar za širitev Olli Rehn, ki ga je označil za "realističen kompromis". Ne strinjajo pa se z nadzorovano neodvisnostjo vse članice, saj se bojijo, da bi lahko bil primer Kosova presedan za reševanje evropskih ozemeljskih vprašanj. Do predloga so najbolj zadržani Španija, Grčija, Slovaška, Ciper in Romunija.