Američani, Rusi, predstavniki Združenih narodov in držav bližnjega Vzhoda sedijo za isto mizo v švicarski Lozani s ciljem iskanja diplomatske rešitve za več kot pet let trajajočo morijo v Siriji. Istočasno se približno 3500 kilometrov daleč odvija borba za Dabik, sicer majhno mesto, ležeče približno deset kilometrov od turške meje, ki nosi hkrati izredni ideološki pomena za Islamsko države.
Zakaj Dabik?
»Zavzeli smo Jarablus in nato al-Raj, sedaj se bomo usmerili na Dabik. Razglasili bomo 5000 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje brez terorja,« se je danes ob Črnem morju hvalil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Sirski uporniki naj bi s pomočjo letalskih in tankovski napadov turškega letalstva že zavzeli nekatere okoliške vasi, s čimer so močno zožili krog in praktično osamili Dabik, je za britanski BBC potrdil eden izmed uporniških poveljnikov. Kmalu naj bi sledil juriš pehote, pa poroča Al Jazeera.
Uspešna operacija bi pomenila velik udarec Islamski državi. Vendar ne zaradi strateške pomembnosti odročnega mesta, ki je imelo v mirnih časih zgolj okoli 3000 prebivalcev. Udarec bi Islamsko državo najbolj zabolel tam, kjer je doslej žela svoje največje uspehe – pri propagandi. Dabik je namreč mesto, ki ga islamske prerokbe omenjajo kot kraj spopada vseh spopadov med Mulsimani in njih sovragi. Islamska država ga intenzivno uporablja v svoji propagandi že vsaj dve leti, po njem je poimenovala celo svojo angleško revijo, s pomočjo katere novači nove borce.
Malo upanja za rešitev
Poskus zavzetja Dabika je sicer del širše ofenzive sirskih upornikov, ki so s turško pomočjo iz rok Islamske države doslej iztrgali nekaj mest vzdolž turško-sirske meje. Svoj interes pa s tem jasno uveljavlja tudi Ankara, ki si že dlje časa prizadeva za vzpostavitev nekakšnega »tamponskega območja«, s pomočjo katerega bi preprečevala kurdsko avtonomijo in hkrati nadzorovala dogajanje v bližnjem Alepu.
Prizorišče največje bitke sirske vojne tudi danes ne miruje. Po poročanju Al Jazeere je bilo v manj kot mesecu dni bombardiranja s strani sirske vlade in Rusije pokopanih 370 ljudi, vključno 70 otrok. Samo v noči na soboto naj bi prišlo do še dvanajstih zračnih napadov, tudi na bolnišnice. Nevladne organizacije se tako zavzemajo za vsaj tridnevno prekinitev obstreljevanja mesta, v katerem naj bi še vedno živelo 250.000 ljudi. »Premirje bi omogočilo evakuacijo ranjenih in bolnih ter in zagotovitev zadostnih količin hrane in zdravil v oblegano območje,« so dejali v organizaciji Save the Children.
V Švici, kjer sta se pred srečanjem sestala tudi zunanja ministra John Kerry in Sergej Lavrov, naj bi bilo sicer precej malo upanja na dogovor. Bilateralni pogovori ZDA in Rusije niso dali rešitve, prejšnji mesec dogovorjeno premirje pa je bilo prekršeno že v nekaj dneh…













