Tiskane izdaje
Ljubljana – Odkar je v veljavi zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), je v javnem sektorju toliko administrativnih ovir, da jih je težko učinkovito in pravočasno premagati. V zdravstvu, kjer se postopkov zdravljenja v večini ne da predvideti in so praviloma za posameznega bolnika vedno nujni, poudarjajo, da tako ne bo šlo.
Bolnišnice in zdravstveni domovi so dobili v začetku junija obsežna navodila ministrov Senka Pličaniča in Tomaža Gantarja o tem, kako naj izvajajo ZUJF.
Šest sklopov različnih napotkov imamo na mizi tudi v uredništvu Dela, a se težko prebijemo skoznje. Takšne težave imajo tudi v zdravstvu.
»Zdravnikov je premalo, zato so za izvajanje dejavnosti potrebne podjemne pogodbe. Ugotavljamo, da nalaga zakon ogromno administrativnega dela in povečuje stroške. Direktorji so imeli že do zdaj premalo sredstev za vodenje, ZUJF pa jih še dodatno omejuje, namesto da bi jim prepustili odločanje o zaposlovanju glede na potrebe in pogodbe, ki jih sklenejo z zdravstveno blagajno,« je dejal v imenu vseh direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek.
Prvi mladi zdravniki imajo že težave z zaposlitvijo, čeprav je zdravnikov premalo in jih bolniki potrebujejo, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec.
Zdravniki UKC težko delajo za samoplačnike
ZUJF, katerega namera je znižati stroške dela, namreč omejuje in prepoveduje zaposlovanje v javnem sektorju in vse oblike pogodbenega dela. Za sleherno zaposlitev, za sleherno podjemno pogodbo, celo za počitniško delo dijaka ali študenta je treba pridobiti najprej soglasje ministra za zdravje (če gre za bolnišnico) ali župana (če gre za zdravstveni dom), nato pa mora soglašati z zaposlitvijo ali podjemno pogodbo in celo s študentovim delom še svet zavoda.
Vsako zaposlitev in tudi vsako podjemno pogodbo je treba ministru oziroma županom in svetom zavoda podrobno utemeljiti, izvesti analizo stroškovne učinkovitosti vsake pogodbe posebej, oceniti število ur njenega trajanja, navesti vire financiranja in podobno. Če nekdo dela zunaj rednega delovnega časa brez tovrstne pogodbe, je to vzrok za izredno odpoved delovnega razmerja.
Posebno poglavje je tržna dejavnost. V UKC Ljubljana so lani operirali več kot tisoč samoplačnikov, največ tujcev iz držav nekdanje Jugoslavije, Rusov, Arabcev. Več tisoč imajo tudi samoplačniških ambulantnih pregledov.
Lani so s samoplačništvom zaslužili 12 milijonov evrov, svet zavoda pa je vodstvu naročil, naj zaradi krčenja javnih virov, ki je potisnilo UKC v rdeče številke, tržno dejavnost poveča. »Imamo zdravnike, katerih imena 'vlečejo', imamo prostorske zmogljivosti, a novi zakon še dodatno ovira naše delo,« je dejala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC.
»Zaradi administrativnih ovir, ki jih je prinesel ZUJF, je javni sektor v bistveno slabšem položaju kot zasebniki s koncesijo, ki so ravno tako del javnega sistema in so za svoje delo plačani iz javnih sredstev, a jim ZUJF ni postavil nikakršnih omejitev, pogodbe lahko sklepajo po lastni presoji. Mi pa moramo skoraj za vsako operacijo oddati natančno utemeljeno vlogo ministru za zdravje,« poudarja Vrhunec.
ZUJF dodatno zapletel zdravljenje tujcev in plačljive operacije
Slovenski bolniki bodo lahko leta 2014 odšli na zdravljenje v katerokoli bolnišnico v EU, prav tako bodo lahko prihajali bolniki iz drugih držav v Slovenijo. Najbolj usposobljen za konkurenco na evropskem trgu je po kadrovskih in prostorskih zmogljivostih UKC Ljubljana, ki je bil že zgrajen za območje 20 milijonov prebivalcev nekdanje Jugoslavije.
Poleg tega so nekateri njegovi zdravniki svetovno znani. »Bolniki pridejo iz tujine zaradi Vinka Dolenca, Brigite Drnovšek Olup in nekaterih drugih. Ti zdravniki so blagovna znamka UKC,« je dejal generalni direktor UKC Simon Vrhunec.
Iz obeh razlogov – prihoda tujih bolnikov in izgube zaradi pomanjkanja denarja za zdravstvo – se vodstvo UKC intenzivno ukvarja z možnostmi za povečanje samoplačniških zdravljenj.
Vse klinike so že pripravile seznam storitev, ki bi lahko bile zanimive tudi za samoplačnike. Njihov razmislek je mogoče povzeti s trojno usmeritvijo: zdravljenje za tujce, storitve za domače samoplačnike, ki niso predmet obveznega zavarovanja (predvsem estetske operacije), in nadstandardna operativna ponudba glede materiala in hitrejše dostopnosti storitve.
»Primer nadstandarda v okulistiki je intraokularna leča po odstranitvi katarakte. Tega zdravstvena blagajna ne plača. Zdaj je tako, da mora bolnik to operacijo plačati v celoti iz svojega žepa, ker doplačila za operacije niso možna. To ni prav. V zobozdravstvu poznamo doplačila za nadstandard, v drugih storitvah pa ne.
Primer predolgega čakanja je operacija škilavosti pri odraslih. Ta ni nujna, zato so bolniki na vrsti šele po vseh nujnih operacijah in čakalne dobe so zelo dolge. Lahko bi jim omogočili operacijo v popoldanskem času, a z doplačilom,« je navedla možnosti strokovna direktorica UKC prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, okulistka.
Nekaj takih različic je v vsaki zdravniški stroki, a bi bilo treba za takšno samoplačništvo postaviti standarde in spremeniti tudi zakon.
Dodatne omejitve pa je nepričakovano prinesel zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). »Ministrstvo po eni strani zahteva od nas trženje, po drugi pa nas z ZUJF pri tem dodatno omejuje. Če bi hoteli blagovno znamko UKC Ljubljana tržiti, bi moral biti sistem elastičen, zaposleni bi videli v njem možnost kariernega in ekonomskega razvoja zase, tudi ozračje bi bilo bolj stimulativno,« sta poudarila sogovornika.
A zdajšnji zakoni tega ne omogočajo in zdravniki iz UKC Ljubljana, UKC Maribor in tudi iz drugih bolnišnic odhajajo v popoldanski zasebni sektor.
