Ljubljana – Čeprav vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo nima zadostne politične podpore, bo v torek o njem na izredni seji odločal državni zbor. Ne le da največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija ne bo prispevala niti enega glasu zanj, tudi vodja poslanske skupine SD Janko Veber nam je povedal, da je v njihovih vrstah vse manj zagovornikov fiskalnega pravila, »zato ga bodo v SD podprli manj kot trije poslanci«.
Po političnem soglasju o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, ki so ga stranke dosegle tik pred predčasnim odhodom Pahorjeve vlade in ga nato potrdile ob nastopu Janševe vlade, je podpora pravilu začela usihati.
Vladajoča koalicija je sicer ob tem vprašanju povsem enotna, dvomi so se začeli porajati v PS in velikem delu SD. Tako zapisanega pravila, ki govori o tem, da morajo biti prihodki in odhodki državnih proračunov srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke, od tega načela pa se lahko začasno odstopi samo v za državo izjemnih okoliščinah, opozicija namreč ne prepoznava kot razvojno naravnanega, hkrati pa da ignorira problematiko gospodarske rasti.
Na silo
V vladajoči koaliciji manjka osem poslanskih glasov, da bi dosegla dvetretjinsko podporo pravilu, zato je bila napoved, da bo državni zbor glasoval o fiskalnem pravilu, čeprav ga ne podpira dovolj poslancev, kar je prejšnji teden dejal predsednik vlade Janez Janša, izjemno presenečenje.
Veljalo je namreč, da je odločanje o spremembi 148. člena ustave zamrznjen projekt, dokler stranke ne bi o njem dosegle večjega soglasja. Zato je predsednik državnega zbora Gregor Virant, po tem ko je fiskalno pravilo pred tremi meseci z glasovi Boruta Pahorja in Janka Vebra podprla ustavna komisija, kljub temu ni uvrstil na sejo državnega zbora do pred tremi dnevi, ko je kolegij DZ sklenil, da bodo jutri poslanci imeli to točko na dnevnem redu.
Manifestacija odgovornosti
Napoved premiera Janeza Janše o glasovanju o fiskalnem pravilu, ki ga je označil kot enega od najpomembnejših v zgodovini, je prinesla še eno presenečenje. Premier je odločanje o pravilu vezal na odhod svoje vlade in na razpis predčasnih volitev.
Meni namreč, da »vpis zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo trenutno pomeni pomemben pozitivni signal finančnim trgom in bistveno izboljšanje slovenskega mednarodnega finančnega položaja, ko gre za položaj države, poračuna in državnih financ ter za položaj komercialnih bank in drugih državnih oziroma paradržavnih institucij, ki se morajo zadolževati na mednarodnih finančnih trgih.
Zaradi tega bo vlada prisiljena predlagati, da se o spremembi ustave in vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo glasuje, in to še to poletje. To bo trenutek resnice, vladajoča koalicija sama namreč nima dovolj glasov, da bi to pravilo sprejela. To torej ni samo odgovornost vladne koalicije, ampak vseh parlamentarcev in vseh parlamentarnih strank in s tem glasovanjem bodo to svojo odgovornost manifestirali.«
Če namreč fiskalno pravilo ne dobi zadostne podpore in, kot kaže, je skoraj zagotovo ne bo, poslanci v skladu z našo pravno ureditvijo v tem mandatu o njem ne morejo še enkrat glasovati. Opozicija se z Janševimi napovedmi ne obremenjuje preveč, pravi, da se ve, kdo ima vzvode oblasti v svojih rokah in kdo je odgovoren za ključne poteze v državi. To je koalicija in ne opozicija.
Ne le ena pot
Takšno premierovo stališče in zaostrovanje političnih razmer je presenetilo tudi poznavalce političnega dogajanja pri nas. Tudi zato, ker ne drži, da je edina pot fiskalno pravilo v ustavo in nič drugega.
Slovenija, ki je ratificirala bruseljsko pogodbo o fiskalnem pravilu, ima tako kot druge države podpisnice pri vnosu fiskalnega pravila v notranji pravni red do leta 2015 dve možnosti: ali zapis v ustavo ali zapis v zakon, pri čemer že načelo primata mednarodnega prava pri nas – zakoni morajo biti v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami – zagotavlja spoštovanje fiskalnega pakta.
Tudi zakon je rešitev
V predlogu spremenjenega 148. člena ustave je določeno, da bo v zakonu, ki ga bo državni zbor sprejemal z dve tretjinsko večino glasov vseh poslancev, natančneje določena izvedba fiskalnega pravila.
To pomeni, da bi bili urejeni aciklično delovanje proračunske politike, primeri, kadar se to pravilo krši, terminski načrt za dosego tega pravila in druga vprašanja. Eden od temeljnih zadržkov opozicije pri fiskalnem pravilu izhaja prav iz dejstva, da hkrati s spremembo ustave nista predložena omenjeni zakon in preizkus oziroma simulacija predlaganega fiskalnega pravila na konkretnih podatkih. Denimo za zadnjih deset let.
Ocenili bi lahko, kako bo predlog deloval oziroma kaj bi lahko pomenil za javne finance, gospodarstvo, finančni sektor, javne storitve in pravice državljanov, če bi fiskalno pravilo veljalo že v preteklosti.
Drži, da ustava in poseben zakon zahtevata 60 glasov podpore poslancev. Razlika je v tem, da zakonodajni postopek vendarle daje več manevrskega prostora kot ustavnorevizijski za soočenje različnih mnenj in iskanje kompromisov.