Tiskane izdaje
Ljubljana – Še pred jesenskim spopadom političnih in interesnih skupin glede fiskalnega pravila, novega holdinga, sanacije bank, referendumskih sprememb in reform državo verjetno čaka še en rebalans proračuna pa tudi novi paket varčevalnih ukrepov: ZUJF-2. Ta bo znova posegel v vse ključne javne izdatke.
Po temeljitem – že četrtem – padcu bonitetne ocene države je Slovenija na razpotju. Makroekonomist Rasto Ovin, predstojnik Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo, za jesen pravi, da ni videti pomembnih pozitivnih sprememb, ki bi lahko spremenile sedanji tok. »Večji vpliv imamo na bonitetne ocene, ki se odzivajo tudi na ukrepe ekonomske politike,« pravi Ovin.
V državi upada domače povpraševanje, zmanjšuje se aktivnost na tujih trgih in upadajo naročila, pogoji za tuje investicije so slabi, insolventnost narašča, kreditni krč, ki ga izvajajo banke, se stopnjuje, obenem pa bi jih bilo treba sanirati. Novih kakovostnih delovnih mest še vedno ni, zaradi razmer so že močno ogrožena številna še obstoječa, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije.
Po naših neuradnih informacijah ministrstvo za finance že pripravlja še en paket varčevalnih ukrepov za leti 2013 in 2014. Ukrepi bi znova posegli predvsem v plačno maso javnega sektorja, stroške dela bi oklestili za dodatnih pet odstotkov. Po dokumentu, ki nastaja na ministrstvu, bi zamrznili tudi minimalno plačo in znižali nadomestila za brezposelne, premije, ki jih država vplačuje v pokojninski sklad javnih uslužbencev, bi zmanjšali za polovico, prihodnje leto pa tudi ne bi izplačali regresa, temveč bi ga kompenzirali z napredovanji.
Na ministrstvu pravijo, da zdaj drugih virov kot restriktivne in uravnotežene javne finance za zagon rasti tako rekoč ni. »Notranje in zunanje okolje tako dodatno otežuje zastavljen načrt za uravnoteženje javnih financ v obdobju 2012–2014, kar je pri pripravi proračuna za leti 2013 in 2014 nujno upoštevati,« so nam pojasnili na ministrstvu. Za kredibilnost Slovenije je, kar potrjuje tudi znižanje bonitetne ocene, bolj kot kadar koli prej nujno pripraviti proračun, ki bo sestavljen v okviru realnih finančnih zmožnosti in zavez, opozarjajo.
Ovin: Kar počnemo, ogroža suverenost
Rasto Ovin pravi, da so tehnične rešitve, s katerimi bi z domačimi ukrepi obrnili trende, znane in v učbenikih. »Le da doslej niso ustrezale predstavi o slovenskem nacionalnem interesu, interesnim skupinam in politikom ter našim posebnostim sploh. Veliki ukrepi, ki so potrebni, morajo imeti dovolj široko podporo. Ta ne more biti seštevek sedanjih pričakovanj vseh, ki že nekaj let povzročajo zastoj v ukrepih. Konsenz, ki nas bo peljal naprej kot suvereno državo, bo možen, ko bo dovolj velika masa ljudi s politično in ekonomsko močjo spoznala, da to, kar počnemo zdaj, ogroža suverenost države.«
Na finančnem ministrstvu menijo, da je vlada doslej že sprejela številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Intenzivno pa bo strukturne reforme in uravnoteženje javnih financ nadaljevala tudi v prihodnje in ne bo odstopala od začrtanih ciljev in zavez, ki jih je dala EU. Kako nameravajo spodbuditi gospodarsko rast, niso pojasnili.
Ekonomisti so glede dogajanja bolj pesimistični. »Očitno na reforme, ki jih moramo izvesti doma z lastnimi demokratičnimi odločitvami, upa le še malokdo. Nekatere stranke očitno mislijo, da bo možno urediti vse, takoj ko dobijo absolutno prevlado v Sloveniji. Upajo skratka na razmere, kot jih poznajo na Madeiri, osamljenem portugalskem otoku daleč v Atlantiku. Mogoče pa čakajo, da bi posegla EU z ne preveč trdimi ukrepi za njihovo stran, ki pa bi pošteno udarili po onih drugih. Naj se vidi, kdo je kriv za vse,« pravi Ovin.
Sindikati napovedujejo konflikt
Jesen skrbi tudi sindikaliste, a s prstom kažejo predvsem na vlado. »Pričakovati je, da bodo makroekonomski kazalniki jeseni nekoliko slabši, kot so zdaj, saj je vlada pri pripravi rebalansa za leto 2012 vzela v zakup, da bo Slovenija sama generirala negativno rast BDP. Na BDP pa so vezani vsi drugi parametri, s katerimi si krajšajo delavnik makroekonomisti. Za zdaj temelji vse, tudi koncept socialne države, na izdatni gospodarski rasti (več kot dva odstotka),« opozarja predsednik KSS Pergam Janez Posedi.
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki je ob prejšnjem varčevalnem zakonu tudi stavkala, nam je v nedavnem pogovoru dejal, da so – glede na podpisani stavkovni sporazum – možnosti za dodatna znižanja pri plačah ali odpuščanjih zaprte. Če vlada napoveduje nov varčevalni zakon, pa jim neposredno sporoča, da stavkovnega dogovora ne namerava upoštevati. »S tem bi nas odrešila vseh obveznosti,« pravi Štrukelj in v tem primeru napoveduje konflikt.
