Tiskane izdaje
Novinar Dela Ali H. Žerdin je opozoril na nekatere po njegovem skrb zbujajoče metode, kot je dolgotrajna zaupnost ob snovanju določenih zakonskih rešitev. Tako Žerdin v proračunskih dokumentih, ki med drugim vsebujejo zvišanje davka na dodano vrednost za časnike, vidi »samovoljo, hitenje« in razmere, ki spominjajo na konspiracijo. Od vlade bi zato sam pričakoval večjo transparentnost pri pripravi zakonodajnih sprememb. »Trditve, da se pač mudi, so neprepričljive, v tej praksi pa vidim kar zakonodajni blitzkrieg«.
Pličanič je na Žerdinovo izjavo odvrnil, da na svojem ministrstvu ni nikoli pristal na kakšno bliskovito vojno. Zagotovil je, da bodo tam, kjer bodo v okviru njegovega resorja šli v spremembe zakonodaje, zagotovili široko javno razpravo.
Minister je zavrnil tudi očitke, da so bile nekatere rešitve, kot denimo pri znižanju določenih pokojnin, ideološko obarvane. Tudi v tem primeru je resorni minister podal argumente, ki v ničemer niso bili ideološki, je dodal.
Predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha je o hitrosti pri sprejemanju zakonov navedel podatek, da je bilo v zadnjem obdobju 95 odstotkov vseh zakonov sprejetih po nujnem ali po skrajšanem postopku.
Pravnik Rajko Pirnat je vladi očital neustavnost koncepta slovenskega državnega holdinga. »Po zakonu o državnem holdingu bi namreč ta postal lastnik in ne zgolj upravljavec državne lastnine, kar bi prineslo več potencialno neustavnih posledic,« meni Pirnat.
Težave Pirnat vidi v tem, da bo vsaka kupnina od prodaje državnih deležev v gospodarskih družbah ostala sredstvo holdinga ter da bo državni zbor v celoti izključen iz kakršnega koli odločanja in vpogleda v finančno premoženje države. Prav tako je po njegovem nesmotrno, da gremo za prodajo državnega premoženja ustanavljat gospodarsko družbo. Bolj kot sam holding pa je po njegovem pomembna strategija upravljanja z državnim premoženjem.
