Ljubljana– Proračun za prihodnje leto, ki bo zagotovo najtežji v zgodovini Slovenije, je že naletel na hude kritike. Sindikati javnega sektorja so napovedali ulico, če bo vlada odpuščala javne uslužbence, koalicija pa ni enotna zlasti glede morebitnega dviga DDV.
Skoraj 30 sindikatov javnega sektorja je vladi pred današnjo sejo sporočilo, da s tako restriktivnim proračunom ogroža socialni dialog, s tem pa tudi reforme. Če bo vlada sprejela drastične posege v plačno maso, s tem pa po vsej verjetnosti tudi sprožila val odpuščanj v javnem sektorju, jo čakajo splošna stavka, demonstracije, morda pa tudi referendumi o reformah, o katerih se s sindikati pravkar pogaja. Poleg odpora socialnih partnerjev ni enotna niti koalicija. Proračun bo na vladi danes predvidoma potrjen, čeprav so še včeraj glede posameznih spornih točk potekali usklajevalni sestanki koalicije. Koalicijski partnerji imajo namreč različne poglede na dvig DDV, na komunalne stroritve ter časopise in revije, ključni vprašanji pa še vedno ostajata odpuščanje in nižanje plač v javnem sektorju.
Politično soglasje neuradno ni vprašljivo, določene popravke pa utegnejo koalicijski poslanci izglasovati med proračunsko sejo DZ. Spremeni se lahko tudi rešitev glede dviga DDV za periodiko, kjer bi posamezni poslanci koalicije lahko podprli opozicijski predlog zakonskega popravka.
Vlada išče dodatne milijone za proračun
Vlada pa tudi prešteva denar, ki bo na voljo za novi proračunski leti, in načrtuje, iz katerega vira bi še bilo mogoče izpuliti dodatne milijone. Priložnost za krepkejše davčne prilive vidi tudi v »izboljšani komunikaciji in komunikacijskih načinov Dursa z zavezanci«.
Vlada načrtuje, da bo leta 2013 za državni proračun na voljo največ 9,537 milijarde evrov, pri čemer bo primanjkljaj znašal 1,008 milijarde evrov, torej predvideva za približno 8,5 milijarde evrov prihodkov. Za leto 2014 načrtuje še za več sto milijonov nižje izdatke in prihodke. Pri tem se opira na izračune iz jesenske napovedi vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Na ministrstvu za finance ni bilo mogoče izvedeti, ali je vlada pri svojem uradu naročila tudi izračune o učinkih višje obdavčitve z davkom na dodano vrednost pri izbranih dejavnostih, za katere zdaj velja 8,5-odstotna, znižana stopnja davka na dodano vrednost (DDV), grozi pa jim obdavčitev s splošno, 20-odstotno. »Ministrstvo za finance ob vsaki pripravi proračunov predvidi veliko različnih situacij in s tem povezanih simulacij. Nekatere od teh so narejene v sodelovanju z Umarjem, konkretnih izračunov različnih simulacij pa javnosti ne nameravamo pojasnjevati, saj gre za vmesni korak pri pripravi različnih predlogov,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Časopisi, hrana za male živali, šport, javna higiena
To se zavzema za uporabo višje davčne stopnje vsaj pri časopisih in publicistiki, hrani za male živali, uporabi športnih objektov in storitvah javne higiene. Po izračunih ministrstva bi v državni proračun tako pridobili približno 60 milijonov evrov na leto. V davčni stroki o tolikšnem izkupičku pri zgolj štirih izbranih dejavnostih dvomijo – po nekaterih ocenah bi na primer dvig znižane stopnje za eno odstotno točko pri vseh izdelkih in storitvah, za katere velja, državi zagotovil od 40 do 50 milijonov evrov.
Gibanja davčnih prihodkov letos niso spodbudna: v prvem polletju so prihodki državnega proračuna dosegli 3,7 milijarde evrov ali 47,6 odstotka zneska, predvidenega v letošnjem proračunskem rebalansu. »Realizacija prihodkov v prvi polovici leta 2012 je za 4,4 odstotka nižja glede na enako obdobje lani. K temu so največ prispevali nižji prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb, manj dohodnine in manj davka na dodano vrednost,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Splošne gospodarske in finančne okoliščine ne kažejo, da se bodo davčni prilivi slovenskega proračuna precej zvišali zaradi povečane dejavnosti najpomembnejših skupin zavezancev.
Tako vlada išče vire, iz katerih bi še iztisnila milijone za davek. Njeni analitiki ocenjujejo, da bo država prihodnje leto s spremembo zakona o financiranju občin znižala povprečnine in tako prihranila 171 milijonov evrov. Sivo ekonomijo namerava vlada omejiti, zavezance pa spodbuditi k plačevanju davkov, od česar si obeta dodatnih 50 milijonov evrov. Dursu predlaga, naj zasnuje komunikacijsko kampanjo za obveščanje javnosti.