Reforma trga dela že pred vladajočo koalicijo

Kompromisni predlog: Odpovedni roki največ 60 dni, višina odpravnin trojna. Več bo znanega v torek po sestanku z Janšo.

Objavljeno
11. oktober 2012 22.35
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Socialni partnerji so na mizo dobili nov približevalni predlog reforme trga dela. Vlada je po naših informacijah ponovno popustila; pri času prejemanja nadomestil za brezposelne, nekoliko pa tudi pri višini odpravnin. Danes bo reformo obravnavala tudi koalicija.

Trenutno se pogajanja, ki bi jih minister za delo Andrej Vizjak rad zaključil čimprej, vrtijo predvsem okrog odpovednih rokov, višine odpravnin, pa tudi okoli elementov reforme, ki zadevajo brezposelne: čas trajanja prejemanja nadomestila in njegove višine.

Delodajalci zaenkrat vztrajajo, da pogodb za delo za določen čas reforma ne bi omejila, včeraj pa so vladi predlagali, da bi razloge za zaposlovanje za določen čas še razširili. Reformo, ki še ni usklajena, bo po naših informacijah že danes na mizo dobila tudi koalicija, prihodnji teden pa bi jo lahko obravnavala vlada.

Več bo znanega v torek, ko bo nujnost strukturnih reform in fiskalni položaj države socialnim partnerjem predstavil še predsednik vlade Janez Janša, koalicija pa se bo odločila, kako naprej. Po zagotovilih ministra Vizjaka pogajanja ne bodo prekinjena vse do konca, vlada pa bi jih rada pospešila in še okrepila; namesto dvakrat na teden bi pogajanja potekala trikrat.

Sindikati: Korak v pozitivno smer

Nov predlog, ki ga je socialnim partnerjem včeraj predstavil minister Vizjak, je »določen korak v pozitivno smer in bolj sprejemljiv,« ocenjuje generalni sekretar sindikalne centrale KSS Pergam Jaka Počivavšek, ki pa opozarja, da bo reformni paket mogoče pogajalsko zapirati šele, ko bodo socialni partnerji uredili tudi agencijsko delo in problematiko začasnih in občasnih del, ki še nista predmet pogajanj. Sindikati zaenkrat niso zadovoljni s predvidenim krajšanjem odpovednih rokov in nižanjem odpravnin, ob tem pa da bi znižali tudi nadomestila za brezposelnost in skrajšali čas njihovega prejemanja.

»Do novega predloga ministra se še nismo opredelili, vztrajamo pa, da se morebitno lažje odpuščanje in krajši roki nadomestijo z več pravicami za brezposelne,« pravi Počivavšek.

Precej pomislekov glede reforme je tudi na delodajalski strani, predvsem pri kvotah, s katerimi bi omejili delo za določen čas. »Če ne misli priti do resnejših posegov v zakon o delovnih razmerjih, nismo dobili nič bistvenega in lahko ostane tudi pri trenutni ureditvi,« pogajanja ocenjuje generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Pri tem opozarja, da večji delodajalci, recimo Revoz, zaradi naročil iz tujine nikoli ne vedo natančno, kakšen obseg dela bodo imeli, zato ne morejo zaposlovati za nedoločen čas. »Hočemo takšne spremembe, da bodo delodajalci lahko zaposlovali.«

Kaj v kompromisu predlaga vlada?

Kompromisni predlog vlade odpovedne roke skrajšuje z največ 90 na največ 60 dni, veljali pa bi ne glede na čas trajanja zaposlitve, višina odpravnin bi bila trojna, glede na število let zaposlitve, osnova pa bi bila enako kot zdaj povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih. Spremembe so predvidene tudi pri drugem zakonu reforme, ki ureja predvsem pravice brezposelnih. Nadomestila, ki jih prejemajo, bi bila z 80 odstotkov njihove povprečne mesečne plače, ki so jo prejemali zadnje tri mesece zaposlitve znižana na 70 odstotkov, skrajnega roka trajanja nadomestil (zdaj 25 mesecev) pa socialni partnerji zaenkrat ne nameravajo krajšati (več v tabeli).

Še grožnja z referendumom

Nad reformo še vedno visi grožnja referenduma, ki so ga zaradi morebitnih odpuščanj napovedali sindikati javnega sektorja, obrisi, kje bo vlada zmanjšala število javnih uslužbencev, pa so včeraj postali bolj jasni. Po skupnem kadrovskem načrtu državne uprave za leto 2013 in 2014, ki ga je sprejela vlada, se bo število zaposlenih v civilnem delu uprave (brez vojske in policije) prihodnje leto znižalo za 816, v letu 2014 pa za 866 ljudi. Državna uprava bi tako leta 2013 imela 14.591 zaposlenih, leto kasneje pa 14.541 zaposlenih.