Vlada bo »preverila« 170.000 pokojnin

Dobra tretjina upokojencev prejema vsaj del pokojnine iz proračuna, vlada bo vsa izplačila pregledala.

Objavljeno
20. september 2012 23.03
Barbara Hočevar, An. B., notranja politika
Barbara Hočevar, An. B., notranja politika

Ljubljana – Čeprav se socialni partnerji in opozicija, pa tudi javnost, načeloma strinjajo, da je reforma pokojninskega sistema nujna, se nakazuje prvi resen zaplet. Vlada namreč namerava znova pregledati prejemke več kot 170.000 upokojencev.

Pokojninski sistem bodo z reformo očistili vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Ob prenosu plačil z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) na proračun pa bodo ministrstva izplačila skoraj tretjine slovenskih upokojencev vzela pod drobnogled.

Predsednik SD Igor Lukšič je tej nameri včeraj ostro nasprotoval, v njej vidi še en poskus razvrednotenja partizanskega gibanja.

»Že Kraljevina Jugoslavija je plačevala pokojnine vojakom, ki so se borili v avstro-ogrski vojski. Druga Jugoslavija je plačevala pokojnine tistim iz prve jugoslovanske vojske in iz avstro-ogrske vojske. To je civilizacijsko načelo, da država poravnava obveze prejšnjih držav, in ni toliko ideološko vprašanje, kot bi ga premier Janša rad prikazal,« je izjavil Lukšič.

Pač pa je vlada dobila zaveznika v novi Zvezi sindikatov upokojencev Slovenije, ki jo vodi vplivni član SDS Slavko Kmetič. Reformo Zveza podpira, želi pa se vključiti tudi v pogajanja.

Napoved, da bodo pokojninski sistem z reformo očistili vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, bi lahko prizadela več kot 170.000 upokojencev. Ob prenosu z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bodo ministrstva izplačila vzela pod drobnogled.

Pokojninska reforma na prvi preizkušnji

Lani je Zpiz iz državnega proračuna izplačal 332 milijonov evrov okoli 230.000 upokojencem – ti so do dela pokojnine iz državne blagajne upravičeni po 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Med njimi je bilo malo več kot 19.000 udeležencev NOB (32 milijonov evrov), 29.000 posameznikov, ki so bili do leta 1992 zaposleni drugod v SFRJ (44 milijonov), približno 5500 nekdaj zaposlenih v JLA (45 milijonov) pa tudi uživalci izjemnih pokojnin, rudarji, azbestni bolniki in številni drugi, razvrščeni v več kot 20 kategorij.

Letos je prejemnikov sicer manj, saj 50.000 posameznikov z najnižjimi pokojninami od 1. januarja dobiva varstveni dodatek iz socialne blagajne, in tudi 15.000 državnih pokojnin Zpiz ne izplačuje več.

Torej je po grobih ocenah danes okoli 170.000 ljudi – približno tretjina vseh upokojencev –, katerih pokojnino vsaj delno zagotavlja državni proračun.

»V preteklosti so bile znotraj pokojninskega sistema podeljene pravice, ki niso imele podlage v vplačanih prispevkih, kar je pomenilo odstopanje od osnovnega načela zavarovanja,« so na ministrstvu za delo (MDDSZ) utemeljili svoje namene.

»Pokojninsko blagajno čistimo izdatkov, ki niso povezani s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Nekateri od teh nimajo zveze s socialnimi korektivi ali solidarnostjo, ampak so se skozi desetletja posamezne družbene skupine znašle v tem 232. členu in dobivajo določene prejemke,« je ob predstavitvi reforme poudaril minister za delo Andrej Vizjak ter dodal, da ne posegajo ne v krog upravičencev ne v višino prejemkov: »Izdatke selimo na druge predpise na drugih resorjih, ki so kompetentni za kroge teh upravičencev.«

A vendar je pred dnevi nakazal, da bodo po pregledu, pod kateri resor bodo šle katere pravice, ministrstva natančno pregledala izplačila. »Če poenostavim: ko govorimo o izjemnih pokojninah športnikom, kulturnikom ali komurkoli drugemu, se bo verjetno postavilo vsebinsko vprašanje, koliko in komu,« je za medije izjavil Vizjak.

V zadnjih dneh je več ekonomistov opozorilo, da je selitev izplačevanja dela pokojnin iz pokojninske blagajne kam drugam nesmiselna, vse glasnejša pa so tudi opozorila, da bi s tem lahko nastale krivice, predvsem pa, da se s prstom kaže na določene skupine, češ da niso delale, čeprav to ni res.

»Že sama beseda čiščenje je precej nepravilna, saj se iz proračuna financira tudi četrtina sleherne pokojnine v Sloveniji, ker vemo, da s prispevki ne zberemo dovolj denarja – 440 milijonov je bilo lani nakazanih 280.000 upravičencev po 232. členu, okoli milijarda pa preostalim upokojencem. Torej je težko govoriti o pravem čiščenju,« je kritična poslanka SD Andreja Črnak Meglič.

»Kdo bo te pravice izplačeval potem? Do zdaj so bile zadeve preproste – proračun je nakazal Zpizu, ki je potem izvedel plačilo. Ali bodo poslej nakazovala posamezna ministrstva? Vprašanje je, kaj bomo s tem pridobili. Mislim, da je tako, kot je bilo zdaj urejeno, najracionalneje.«

Še bolj problematično pa se ji zdi, če je v tej spremembi skrito zmanjševanje pravic.

»Predvidevam, da valorizacija ne bo potekala enako kot pri drugih upokojencih, ampak tako kot pri socialnih transferjih, ki so zamrznjeni. Poleg tega pa 408. člen novega zakona nakazuje, da bodo ponovno preverili vse pravice. Cela vrsta pasti je in po mojem mnenju gre spet za ustvarjanje neke ideološke megle, drugi proti drugim, češ če bomo očistili pokojninsko blagajno, bo pa več denarja ostalo za tiste, ki so delali celo dobo. To ni res – ti upokojenci po 232. členu niso popolnoma nič odjedali drugim upokojencem. Posebej pa bi opozorila na tiste kategorije zveznih uslužbencev, denimo tistih, ki so bili zaposleni v JLA, pri zveznih organih ali v podjetjih s sedeži v drugih nekdanjih republikah – ti ljudje so lahko vplačevali tudi 40 let, vendar v pokojninsko blagajno, ki je bila zvezna. To je diskriminacija,« meni Andreja Črnak Meglič.