Zaradi nižjih pokojnin vre tudi med 3500 izgnanci

Trbovlje - Ob del pokojnine v znesku od sto do 350 evrov je zaradi vladnega ukrepa oziroma zakona za uravnoteženje javnih financ ostalo tudi okrog 3500 izgnancev in beguncev. Krčenje njihovih pravic so v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 že označili za veliko napako in sramoto za Slovenijo.

Predsednica društva Ivica Žnidaršič se je v imenu 15.000 še živih slovenskih izgnancev, ki predstavljajo le še slabo petino populacije, ki jo je okupator v času druge svetovne vojne izgnal, resornega ministra Andreja Vizjaka poziva, naj zaščiti pravice izgnane populacije.

V pismu se mu je zahvalila, ker je držal aprila dano besedo in izgnancem ni vzel dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter mu hkrati očitala, da je zamolčal, da jim bo z zamikom izplačila rente eno pravico odvzel - to je pravico, ki so jo izgnanci za čas izgona zaradi izgube šolanja in fizične in psihične prizadetosti zaradi trpljenja v taboriščih vpisali k pokojninski dobi.

Krivično je, da država slovenske izgnance primerja z borci NOB in invalidi. »Mi smo svoje pravice uveljavljali šele petdeset let za njimi,« se glasi argument izgnancev. Nič manj ni po njihovem krivična primerjava z borci iz slovenske osamosvojitvene vojne.

Slovenija je pred 56 leti prejela 160 milijonov nemških mark gospodarske pomoči, so Vizjaka spomnili izgnanci, sredi 90. let pa še 330 milijonov ugodnih posojil s 30-letno odplačilno dobo.

Bivša država je od Nemčije po sporazumu iz leta 1956 prejela 26 milijonov mark odškodnine za socialno pokojninsko zavarovanje oseb, ki so bile med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Nemčiji. Slišati je veliko, a Nemčija je v bistvu poravnala le dva odstotka vojne škode. Za pravice beguncev in izgnancev bi lahko Slovenija, meni Žnidaršičeva, izterjala polni odškodninski znesek.

Velika verjetnost je, da bo enako kot varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, ki pripravlja zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanaša na znižanje pokojnin, pritožbo na ustavno sodišče vložilo tudi Društvo izgnancev Slovenije.

Razmišljajo tudi o protestu pred vlado in parlamentom, predsednika Sveta Evropa Hermana Van Rompuya in predsednike vseh evropskih držav pa bodo septembra, s srečanja mednarodnega odbora izgnancev in beguncev - žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945 pozvali, naj žrtvam fašizma in nacizma zagotovijo pravice, ki jim pripadajo, ne pa, da jim jih jemljejo, kot je primer v Sloveniji.

Znižanju pokojnin ostro nasprotujejo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije, kjer za jutri napovedujejo protest pred poslopjem vlade.