Horuk v nove pravljice

V času pravljic, kakor nekateri pravijo volilni kampanji, stranke obljubljajo vse mogoče. Pogledali smo, kaj na volilnem meniju ponujajo letos.

V hramu demokracije, državnem zboru, je dva tedna pred novimi, že drugimi zaporednimi predčasnimi volitvami, osem poslanskih skupin strank, dva poslanca tako imenovanih avtohtonih narodnih skupnosti, se pravi madžarske in italijanske, ter šest nepovezanih poslancev. Ker je zaradi proporcionalnega volilnega sistema nemogoče, da bi koga izvolili kot neodvisnega kandidata, se ti pojavijo iz različnih vzrokov. V aktualnem sklicu sta dva nepovezana zaradi izključitve iz strank zaradi izobraževalnih peripetij – eden je ponaredil spričevalo srednje šole, drug prepisal magisterij –; enega so izključili zaradi poslovnih dosežkov – neplačevanje dolgov –; trije so se sami izločili ob razpadu takrat največje poslanske skupine.

Kaj obljubljajo veliki ...

Po predčasnih parlamentarnih volitvah leta2011 je v državni zbor stopilo sedem strank, vendar je poslanska skupina največje, Pozitivne Slovenije, letos razpadla. Ko se je na kongresu stranke na krmilo vrnil Zoran Janković, je iz poslanske skupine stopilo deset poslancev, trije pa so šli med nepovezane. Največja je tako postala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) na Dobu zaprtega Janeza Janše.

Zakaj bi človek volil SDS? »Naše delovanje temelji na vrednotah, kot so poštenost, domoljubje, pravičnost, in na prizadevanju za državo blaginje, ki bo domovina vseh, ki v njej prebivamo. Stranka SDS je stranka z dolgoletno tradicijo, naš razvoj je zanesljiv in stabilen, naše delovanje pa ni pod vplivom lobijev. Glas za SDS pomeni glas za stabilno, zanesljivo stranko z jasno vizijo in programom za razvoj Slovenije,« pravijo v največji državnozborski stranki.

Osnove njihovega programa so, da družba porablja toliko, kot ustvari, gospodarska rast kot osnova trajne blaginje in »ustvarjanje okolja, v katerem so dobro gospodarjenje, dobro delo, inovativnost ter samoiniciativnost nagrajeni in zaradi tega avtomatični generator nove vrednosti in potreb po novih delovnih mestih«. Poleg tega mora po mnenju SDS država zagotoviti čim bolj enake izhodiščne možnosti za vse, predvsem z omogočanjem dostopa do kakovostne izobrazbe.

Vlada, ki jo je vodila stranka z zdaj drugo največjo poslansko skupino Pozitivna Slovenija (PS), je vodila ostro varčevalno politiko. Zdaj se pod vodstvom svojega ustanovitelja Jankovića – ta je sicer pod pezo številnih obtožb o nezakonitih poslih tako iz svojega poslovnega kot tudi političnega dela poklicne kariere – vsaj programsko vrača k bolj levozvočnim tonom. »Smo za trdno socialno, solidarno in varno državo, v kateri so zagotovljena delovna mesta, javno zdravstvo in šolstvo,« pravijo Jankovićevi.

To je mogoče le ob bolj trdnem gospodarstvu, kot je zdaj slovensko, čeprav kaže šibke znake prebujanja iz dolgoletne kome. V PS že prihodnje leto obljubljajo 10.000 novih delovnih mest in tri- ali celo štririodstotno gospodarsko rast. Prvi ukrepi za to so po njihovem mnenju takojšnja ustavitev razprodaje državnih podjetij ter ohranitev oziroma vnovičen zagon velikih slovenskih podjetij, kot so Mura, Cimos, Trimo Trebnje, Primorje, Cestno podjetje Maribor in Tovarna sladkorja Ormož.

Odpadniški del Jankovićeve stranke zdaj sliši na ime Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab). Poudarjajo, da so socialno-liberalne usmeritve in merijo na sredino političnega prostora in levo od nje. »Ključni vrednoti sta sočutje in svobodomiselnost,« pravijo v stranki odhajajoče premierke Bratuškove, ki ima tretjo največjo poslansko skupino v DZ.

Tudi oni obljubljajo – s ciljnimi vlaganji v strateške panoge in davčno razbremenitvijo gospodarstva – 10.000 novih delovnih mest na leto. V nasprotju s svojo prejšnjo stranko ne govorijo o ohranjanju ali obujanju konkretnih podjetij, ampak o izdelkih in storitvah z visoko dodano vrednostjo, spodbujanju izvozno usmerjene proizvodnje, socialnem podjetništvu in ciljnih vlaganjih v infrastrukturo. K temu sodita stabilizacijska proračunska politika in preganjanje vseh nezakonitih odtujitev premoženja. Podprli naj bi jih volivci, ki jim je pri srcu evropska Slovenija, kar pomeni uspešno gospodarstvo, javno zdravstvo in javno šolstvo, pameten trajnostni razvoj, enakost pred zakonom ter dosledno pravno državo, vključno z neizprosnim bojem proti korupciji.

V vladi Bratuškove je sodelovala in jo pomagala zrušiti stranka s četrto največjo poslansko skupino v DZ, Socialni demokrati. Tradicionalna leva stranka z novim vodstvom pod poveljstvom Dejana Židana v svojih volilnih obetih stavi predvsem na gospodarstvo. Njihove prioritete so ohranitev zdajšnjih in ustvarjanje novih delovnih mest s trdnim davčnim okoljem, obljubljajo, da bodo z jamstveno shemo zlomili kreditni krč in omogočili obetavnim podjetjem dostop do financiranja. S poenostavitvijo administrativnega okolja, hitrejšim umeščanjem objektov v prostor, reševanjem gospodarskih sporov in novo ureditvijo sistema socialnih prispevkov po načelu »vsako delo šteje« nameravajo povečati konkurenčnost. Predvsem pa nasprotujejo privatizaciji. »Dobra je le, če imamo v rokah jamstvo, da bodo delovna mesta zavarovana,« so odločni v SD.

Za dobro gospodarstvo s kakovostnimi delovnimi mesti je po mnenju SD nekaj pogojev: kakovostni izobraževalni sistem za enake možnosti vseh, učinkovita socialna država, delujoč pravni sistem, trajnostni razvoj za zaščito naravnih virov in zdravega okolja ter to, da je Slovenija zanimiva za nove naložbe in počitnice. Jamstvo za vse in glavni magnet za volivce pa je Dejan Židan, »preizkušen operativec, učinkovit minister in uspešen gospodarstvenik«.

... in kaj manjši

Kot podjetniško usmerjena stranka daje gospodarstvu največji poudarek tudi do nedavnega vladna Državljanska lista. Njen najpomembnejši cilj je vrniti Slovenijo med 35 najkonkurenčnejših držav na svetu, brez ogrožanja socialne države in javnih storitev. Ukrepi za to bodo 10-odstotno znižanje obremenitev plač, kar se bo poznalo v višjih neto plačah delavcem, ki bodo z višjim porabljanjem nato tudi dodatno spodbudili gospodarstvo. Gospodarsko rast da bodo spodbudili tudi z ukrepi, ki ne stanejo nič, ampak predvsem izboljšajo poslovno okolje. To so predvsem sprostitve reguliranih poklicev in odprava administrativnih birokratskih ovir. Za vse to bo poskrbel krizni menedžer Bojan Starman; po odstopu Gregorja Viranta je prevzel vodenje stranke v krizi.

Seveda je gospodarska rast kot pogoj za nova delovna mesta tudi glavno vodilo opozicijske Slovenske ljudske stranke (SLS). Obljubljajo predvsem manj davčnih bremen in administrativnih ovir za majhna in srednja podjetja, reforme zdravstva, šolstva in pokojninskega sistema, dokončanje sanacije bank s prodajo strateškim partnerjem ter decentralizacijo za zmanjšanje prevelikih razlik med najbolj razvito regijo in vsemi drugimi. »SLS ni projektna stranka za eno poletje. Smo tradicionalna stranka, stranka ljudi, ki so vredni zaupanja!« poudarjajo novi evropski poslanec Franc Bogovič in njegovi.

Zanimivo je, da najbolj neoliberalen program ponujajo v opozicijski Novi Sloveniji (NSi), ki so ji tako imenovani mladoekonomisti nekoč, ko jo je še vodil Andrej Bajuk, očitali krščanski socializem. Zdaj se NSi zavzema za strukturne reforme pokojninskega, zdravstvenega in zaposlovalnega področja, uvedbo socialne kapic – s čimer največ pridobijo že tako najpremožnejši –, nižji DDV in nižje stroške dela. V dneh, ko je odhod najboljšega soseda k ne najljubšemu sosedu zbudil poplave ogorčenja, pa kar nekako tuje zveni njihovo zavzemanje za prodajo državnih deležev v bankah in podjetjih odgovornim lastnikom.

Tudi s tem bi po prepričanju NSi dosegli zelo drzne cilje. Povečali bi porabo, z novimi investicijami iz tujine in evropskimi sredstvi ustvarili vsaj 40.000 novih delovnih mest in se tako približali letu 2008, ko je bilo brez dela 60.000 ljudi.

Obetavni novinci

Med strankami, ki bodo poskušale postrgati, kar je ostalo po tem, ko se je prismodila Jankovićeva zgodba, je seveda prva Stranka Mira Cerarja (SMC); utegnila bi celo zmagati na volitvah. V novi stranki sicer precej puščobnega pravnika pravijo, da »združujemo strokovne in ugledne posameznike ter smo popolnoma neodvisni. Po svojem namenu in načinu delovanja pomenimo alternativo uveljavljenim strankam v slovenskem političnem prostoru. Človekovo dostojanstvo, pravna država in visoki etični standardi so temelji našega političnega delovanja.«

Ker so SMC na začetku očitali, da razen prepoznavnega vodje nimajo na programskem področju kaj pokazati, so doslej pripravili že kar obsežen seznam obljub in načrt, kako jih izpolniti. Nabor je, tako kot stranka nasploh, levo-desen. Tako na levi strani obljubljajo ureditev javnih financ s povečanimi prihodki in ne nadaljnjim stiskanjem, odpravo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in prenos tega denarja v javno zdravstveno blagajno in boljše možnosti za nakup stanovanja mladim s stanovanjskimi zadrugami ter ugodnimi posojili.

Na desni strani Cerar straši s tem, da bi višal zaposlenost s tako imenovano varno prožnostjo; v praksi to pomeni predvsem lažje odpuščanje. V desni del njegovega programa sodi tudi prodaja državnega premoženja, s pristavkom, da ključna infrastruktura ostane v lasti države.

Še pred kratkim je izjemno dobro kazalo tudi nekdanjemu predsedniku računskega sodišča Igorju Šoltesu in njegovemu projektu Verjamem. Po njegovem je eden največjih problemov slovenskega gospodarstva zadolženost podjetij, zato predlaga ustanovitev sklada za razdolžitev mikro, malih in srednjih podjetij. Drug konkreten ukrep za pomoč podjetjem je zmanjšanje stroškov prispevkov za zaposlene, s čimer bi podjetja spodbudili k zaposlovanju. To bi lahko naredili z uvedbo pavšalnih prispevkov ali celo s popolno oprostitvijo plačevanja prispevkov za prvi dve leti delovanja vseh novih podjetij, so prepričani v Verjamem.

Na volitvah v evropski parlament se je zelo dobro odrezala tudi koalicija Združena levica (ZL), v katero so se povezale Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za trajnostni razvoj. Le malo jim je zmanjkalo do poslanca, zato pa so z lahkoto preskočili prag, ki bi jih v parlament popeljal na državni ravni.

V nasprotju s SD je ZL stranka nove levice. Ta ima bolj radikalne zahteve od upehane socialdemokracije. »Odnos med delom in kapitalom hočemo po dveh desetletjih obrniti v korist dela – v korist 99 odstotkov nasproti enemu odstotku. Najpomembnejša točka našega programa je boj proti privatizaciji, ki ga je treba razumeti tudi kot boj za ohranitev javnega sektorja in delavskih pravic,« so odločni v ZL. Po njihovem jih je vredno voliti zato, ker odločno stopajo na stran revnejšega in srednjega sloja. »Skupaj se borimo za sistemsko alternativo kapitalizmu: demokratični ekološki socializem.«

Na evropskih volitvah se je, sicer s samo enim kandidatom, ki pa je zbral ne tako zanemarljiv poltretji odstotek glasov, pomerila tudi Piratska stranka. Gre za mednarodno stranko, katere program je nekoč temeljil skoraj izključno na boju za svobodo interneta in proti prevelikim avtorskim pravicam. Ker hočejo postati resna stranka, so nabor idej razširili. Pravijo, da je njihov najpomembnejši cilj zdaj transparentnost tako politike kot države. »Transparentnost je osnovni pogoj za neodvisno, pošteno in načelno delovanje politike ter države v interesu vseh prebivalcev. Država služi vsem in ne le posameznim interesnim skupinam,« pravijo pirati.

Mejna politika

Kot vedno se tudi na teh volitvah za vstop v državni zbor potegujejo politične skupine brez možnosti za uspeh. Ena takšnih je Liberalno gospodarska stranka (LGS). Nastala je menda na pobudo zaposlenih v gospodarstvu, ki se zavedajo teže gospodarske krize in nesposobnosti ideološko razklane politike za iskanje učinkovitih rešitev. Predlagajo ukrepe kot nekatere etablirane stranke – znižanje davkov, manj birokracije, zmanjšanje javne porabe, privatizacija –, katerih namen je oživiti gospodarsko rast in pripraviti možnosti za nastajanje novih delovnih mest. Vendar ni posebno jasno, zakaj bi volivec izbral prav njih. Razen če jim verjame na besedo, da »imamo znanje, voljo in sposobnost za reševanje težav gospodarstva«.

Verjetno najbolj mejna izbira na volitvah čez dva tedna pa je povezava Stranke enakopravnih dežel in Naprej Slovenije. Za pokušino njihova rdeča nit: »Pozivamo narod, da voli listo Enakopravni deželani-Naprej Slovenija in že zdaj začne pisati sezname oseb, ki so odvzele narodu prihodnost od leta 1990 naprej ... Nekaj seznamov je že narejenih, gre za 2500 oseb. Narod je dolžan sezname dopolniti in z zanesljivostjo potrditi krivdo, tako da ne bo prišlo do pomot.«