Tiskane izdaje
Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.
Ali je prav, da za izbris leta 1991 ni nikoli nihče odgovarjal?
Državljanska lista (DL): Ne, ni prav. Smo pa veseli, da smo ta projekt zdaj vsaj približno zaključili. Vse predolgo je trajalo in moral je priti minister Državljanske liste na ta položaj, da se je zadeva vsaj delno zaključila.
Piratska stranka: Tako kot ni prav, da ni nihče opoklican za odgovornost tudi pri ostalih nepravilnostih, ki so se dogajale. Sprejemanje (ne)odgovornosti za svoja dejanja, odločitve je dejansko problem v Sloveniji.
Koalicija Združena levica: Izbris je bil nezakonit, kar je bilo ugotovljeno na vseh sodnih ravneh. Ugledu Republike Slovenije je zadal nepopravljivo škodo, predvsem pa je prizadel in uničil življenja tisočev prebivalcev Slovenije. Nekateri izmed izbrisanih so še vedno »zgolj« stalni prebivalci Slovenije, nimajo pa državljanstva Slovenije, temveč Hrvaške, Bosne, Srbije itd. Pravica do bivanja v Sloveniji je vezana na prebivališče, ne na državljanstvo. Poleg tega da država v največji možni meri poravna storjeno škodo, je treba odpreti vprašanje politične in druge odgovornosti tistih, ki so te ukrepe pripravili, ukazali in izvajali.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Domnevamo, da je bralec pri vprašanju mislil na prenos iz registra stalnega prebivalstva v posebno evidenco februarja 1992, in ne 1991. Izraz »izbrisani« in predvsem njegova uporaba je v mednarodni politologiji razvit v zvezi z baltskimi državami, kjer je bilo na deset tisoče Rusom dejansko odvzeto državljanstvo in so potem dolgo časa živeli kot nekakšni apatridi, praktično brez pravic. Uporaba tega izraza v povezavi z Republiko Slovenijo je neprimerna in zavajajoča. Republika Slovenija je ravnala popolnoma nasprotno, v času svoje osamosvojitve je omogočila pridobitev državljanstva Republike Slovenije pod zelo ugodnimi pogoji. Prav tako je omogočila ureditev statusa tujca. Pri tem je bilo potrebno izpeljati aktivnosti, ki so bile omogočene (državljanstvo, stalno prebivališče). Nesporno je, da so državni organi Republike Slovenije in uradne osebe storili vse, da so seznanili takratne prebivalce o ureditvi statusa v Republiki Sloveniji.
Dejstvo je, da je več kot 200.000 takratnih prebivalcev Republike Slovenije to vedelo in si je status uredilo. Glede dela takratnih uradnih oseb so bile žal med ljudmi prevečkrat preslišane in javno objavljene izjave uradnih oseb.
Slovenska demokratska stranka je večkrat predlagala v sprejetje ustavni zakon, s katerim bi zagotovili individualno obravnavo tako imenovanih izbrisanih in bi pri priznanju statusa izločili nekdanje pripadnike agresorske Jugoslovanske armade, ki se v osamosvojitveni vojni niso odzvali pozivom, naj prestopijo v Teritorialno obrambo. Ustavni zakon je tudi predvidel, da lahko državljani drugih držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ki še nimajo dovoljenja za stalno prebivanje, to dovoljenje pridobijo le, če so imeli na dan 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, če od takrat naprej v Sloveniji dejansko neprekinjeno živijo in če so v Sloveniji kadar koli že zaprosili za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, vendar jim dovoljenje ni bilo izdano. Žal smo bili v vseh svojih prizadevanjih preslišani. Ob obravnavah predlogov rešitev, ki jih je predlagala tranzicijska levica, smo opozarjali na dejstvo, da bo prišlo do odškodnin. Opozarjali smo, da se bo na koncu ta zgodba izrodila zgolj v licitacijo glede višine odškodnine, kar se, kot vidimo, sedaj tudi dejansko dogaja.
Nova Slovenija (NSi): V Novi Sloveniji menimo, da je bila v letu 1991 državljanom bivših republik SFRJ dana možnost, da si uredijo status v skladu s tedanjimi predpisi, bodisi v skladu z Zakonom o državljanstvu RS ali v skladu z Zakonom o tujcih. Ne zanikamo dejstva, da so bili posamični primeri, ko si državljani bivših republik SFRJ statusa niso mogli pravočasno urediti, bodisi zaradi objektivnih (vojne razmere na Hrvaškem, v BiH) ali zaradi subjektivnih okoliščin (bolezen, daljša odsotnost).
Za te posamične primere bi se moralo ugotavljati v individualnih postopkih, iz katerega razloga in v katerem času si statusa niso mogli urejati in tem osebam priznati pravično odškodnino. Za tiste primere pa, ko se državljani bivših republik SFRJ niso hoteli podrediti zakonodaji nove države ali so iz Slovenije celo odšli z namenom, da se ne vrnejo nazaj, pa jim odškodnina ne pripada. Iz tega razloga smo nasprotovali sprejetemu zakonu, ki je določil pavšalno odškodnino vsem izbrisanim, ne glede na razlog, zakaj si statusa niso uredili. V kolikor se ugotovi, da so bile v posamičnih postopkih izbrisa nepravilnosti ali nezakonitosti, mora za to nositi odgovornost tisti, ki je tako nepravilnost ali nezakonitost zagrešil.
Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): Ta trditev ne drži, država je odgovorna.
Stranka Mira Cerarja (SMC): Za izbrisane, kot tudi za druge težave, ki so Slovenijo veliko stale (denimo bančno luknjo), je treba najti odgovorne. Pri tem v konkretnem primeru govorimo predvsem o politični odgovornosti.
Socialni demokrati (SD): Prevzem odgovornosti za izbris in opravičilom izbrisanim bi bila nujna.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Takratno evidentiranje prebivalstva bi lahko bilo izpeljano bolje in z manj zapleti, posledice za tiste, ki si statusa ne uredijo, pa še bolj jasno opredeljene.
Pozitivna Slovenija: Ne.
Enotni deželani - Naprej Slovenija: V Sloveniji imamo izbris političnih in državljanskih pravic, tako da so izbrisi redna dejanja slovenske nedemokratične oblasti. Irak je tako daleč od Slovenije kot atomska bomba.
Slovenska nacionalna stranka (SNS): Kar se tiče tako imenovanih izbrisanih, je bila Slovenija ob sprejetju državljanske zakonodaje pohvaljena kot najbolj demokratična in najboljša država z daleč najbolj civiliziranimi rešitvami. Kasneje pa so razni politikanti iz svojih privatnih interesov zadevo kompromitirali in prestopili na stran tistih, ki so zlorabljali slovensko zakonodajo za svoje koristi. Mislim, da bi morali na sodno klop posaditi tiste, ki so iz dobre zakonodaje naredili lovišče za razne vrste špekulantov in pripravili polje za zaslužke na račun davkoplačevalcev.
Desus: V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča RS in ESČP za izbris odgovarja Republika Slovenija.
Verjamem: Ne.
