Kampanja: prve praske v političnem ringu

Ljubljana – Predsedniška kampanja, doslej zaznamovana z različnimi aktivnostmi kandidatov in svojevrstnim udejstvovanjem Boruta Pahorja, se je v zadnjih dneh zaostrila, predvsem na levem polu, ki ima v tekmi dva kandidata.

Ko je Danila Türka podprla zveza borcev, se je SD odzvala nenavadno ostro, z izjavo predsednika Igorja Lukšiča, da se je Stanovnik s podporo Türku, »odrekel otroku«, torej socialdemokratskemu kandidatu Pahorju. Ostre tone borcev, ki so prihodnje volitve primerjali s plebiscitom, je obžaloval tudi sam Pahor. V besedni spopad se je nato vmešal še Zver: Türk se je po njegovem mnenju s podporo ZZB in Zorana Jankovića profiliral »skrajno levo«. Türk ima v resnici med tremi kandidati najbolj očitno opozicijsko držo. Udeležuje se proslav, na katerih vlade ni, ni podprl fiskalnega pravila v ustavi in precej jasno izraža dvom o pravilnosti smeri, ki jo načrtuje vlada. Zver in Pahor reforme javno podpirata, se je pa kandidat SD, enako kot Türk, opredelil proti načrtovanemu zvišanju DDV za tisk.

Sicer pa med kandidati za predsednika države po vseh javnomnenjskih raziskavah največjo podporo uživa zdajšnji predsednik države Danilo Türk, sledi mu Borut Pahor, tretji je Milan Zver. Tudi Janja Božič Marolt, predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, pravi, da je sedanji predsednik v izjemni prednosti, in to preverljivo: kot predsednika države ga namreč po njihovih podatkih takoj prikliče iz spomina kar 93,5 odstotka ljudi. Po njenem je že zaradi tega v veliki prednosti, pa tudi zato, ker lahko »izkorišča« protokolarne zadeve sebi v prid. »S tem ni nič narobe,« poudarja Božič Maroltova, »a ravno zaradi tega je v prednosti.«

Za zdaj še nihče ni tako močan, da bi lahko upal na zmago v prvem krogu. A ker Pahor uporablja izrazito oseben pristop, tako imenovano kampanjo »od vrat do vrat«, in ker so njeni učinki lahko nevidni, vse dokler volivec ne vstopi na volišče, bi se ta razlika utegnila zmanjšati. »Osebni stiki ostajajo latentni, a so na dolgi rok bolj učinkoviti. Saj veste, če se te dotakne, te pogleda, sočustvuje s tabo ...« ponazarja Božič Maroltova.

Ali Pahor povezuje? »Absolutno,« pravi Božič Maroltova. »Percepiran je kot kandidat vseh, ne samo sredine. Del svojih volivcev je vendarle zadržal, a poleg tega je sredino razširil na levo in desno,« pravi naša sogovornica. Pahor se je v zadnjih dneh sicer vrnil v poslanske klopi, a v času, ko v hramu demokracije nima obveznosti, še vedno nadaljuje svojstveno kampanjo. Tako je včeraj prostovoljno delal v zdravstveni ambulanti v Sevnici, a je zaradi bolečin moral tudi sam – kot je objavil na twitterju – od medicinske sestre prejeti injekcijo naklofena. »Trudi se na svoj način,« pravi Božič Maroltova, »in po naših raziskavah pridobiva.« Kljub temu meni, da bi Pahor težko zmagal. »Na svoj način nadaljuje pot, ki ga je pravzaprav spodnesla in zaradi katere je padel kot kandidat za predsednika stranke in kot premier. A tokrat mu to prinaša točke. Edini namreč zagovarja spravo in sogovorništvo. Dejansko ga ne zanima, ali je šivilja leva ali desna.«

Ne apatija, destrukcija!

Zver ima od trojice favoritov po zdajšnjih ocenah najmanj možnosti za izvolitev. Tudi sicer se bolj redko pojavlja v javnosti, kot da se njegova kampanja še ni zares začela. Kandidaturo bo vložil v času svoje prve konvencije konec prvega tedna v oktobru. »Mogoče pa gre za taktiziranje in so se na desnem polu dogovorili o skupnem kandidatu, torej to, da imajo Pahorja?« je provokativna Božič Maroltova. Sicer pa sogovornica napoveduje zelo nizko volilno udeležbo. Na lestvici politične participacije bo Slovenija očitno naredila še korak nazaj, saj apatijo že prekaša destruktivnost. »Zaznali smo obnašanje, ki ni več vseeno mi je, temveč proti sem,« pravi in to pripisuje družbeno-ekonomski in socialni klimi, ki je negativna in v ospredje potiska individualizem in destruktivno obnašanje.