Tiskane izdaje
Ljubljana – Drobna razlika v vprašanju lahko povzroči veliko razliko v rezultatih javnomnenjskih anket, kažejo rezultati Slovenskega utripa.
V raziskavi, ki jo opravljajo na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, so v dveh merjenjih strankarskih preferenc v razmiku le nekaj dni z drugače postavljenim vprašanjem dobili precej različne rezultate.
V javnomnenjskih raziskavah imajo v osnovi dve možnosti: spontani priklic, ko anketar vpraša, katero stranko bi anketiranec volil, in počaka na njegov odgovor, ali pa obvezni seznam, ko anketar obvezno prebere še celoten seznam strank, šele nato mu anketiranec odgovori.
V raziskavi Slovenski utrip so naredili zanimiv poskus. V anketi, ki so jo izvedli 20. in 21. oktobra, so strankarsko merjenje izvedli po metodi spontanega priklica, v naslednji anketi le nekaj dni pozneje, od 24. do 27. oktobra, pa po metodi obveznega seznama. Vsi drugi postopki so bili obakrat enaki, rezultati pa se močno razlikujejo.
Največja razlika se je pokazala pri stranki Gregorja Viranta, ki je prvič dobila 6,4 odstotka, drugič pa 23,8 odstotka glasov. Prvič je SDS premočno vodila pred Jankovićem in Virantom, drugič je Virant prehitel SDS, Janković je ostal daleč za njima. Na splošno se je pokazalo, da se večje razlike pojavijo pri novih, neuveljavljenih strankah. Razlika je tudi pri odgovoru ne vem: teh je po metodi spontanega priklica skoraj polovica, po metodi obveznega seznama pa pol manj.
Kateri anketi torej verjeti? Raziskovalci Slovenskega utripa ne dajejo dokončnega odgovora, saj ima tako ena kot druga metoda svoje prednosti in pomanjkljivosti. Napovedujejo pa, da bodo odslej vzporedno kombinirali oba pristopa in sproti primerjali njune rezultate.
