Zgodovina SLS - Slovenska ljudska stranka:
- Kot Slovenska kmečka zveza (SKZ) je nastala leta 1988, idejni pobudnik njene ustanovitve je bil Franc Zagožen.
- 1.2.1990 se je preimenovala v Slovensko kmečko zvezo-Ljudsko stranko in 27.6.1992 v Slovensko ljudsko stranko (SLS)
- 10.12.1994 je bil na 4. kongresu stranke za predsednika stranke ponovno izvoljen Marjan Podobnik
- SLS je na volitvah leta 1996 dobila slabih dvajset odstotkov glasov.
- Po lokalnih volitvah 1998 je imela stranka 45 županov.
- 15.04.2000 se SLS in Slovenski krščanski demokrati (SKD) na kongresu v Ljubljani združijo v stranko z imenom SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Za predsednika je bil izvoljen Franc Zagožen. Lojze Peterle pa je skupaj z Andrejem Bajukom in Marjanom Podobnikom postal njen podpredsednik.
- Leta 2000, pol leta po začetku predsedovanja, zaradi poraza na volitvah (rezultat so znižali za polovico), odstopi Franc Zagožen.
- Šele marca 2001 je za predsednika stranke izvoljen Franci But (podpredsednika Darinka Mravljak in Ivan Bizjak). Marjan Podobnik postane predsednik odbora stranke.
- Novembra 2001 postane glavni tajnik stranke SLS-SKD bivši športnik Andraž Vehovar.
- Od decembra 2001 se stranka spet imenuje SLS (Slovenska ljudska stranka).
- 15.11.2003 je na kongresu za predsednika stranke izvoljen Janez Podobnik (podpredsednika Bojan Šrot in Nada Skuk).
- 22.09.2004 na spornem mejnem prehodu v Šečovljah pride do incidenta, ko hrvaški policisti aretirajo predsednika SLS Janeza Podobnika in dvanajst drugih oseb.
- 11.12.2004 nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik je postane predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS.
- Novembra 2006 je SLS na lokalnih volitvah dobila župane v 49 občinah.
- 17.05.2007 predsedniki SDS, SD, NSi, SLS in DeSUS podpišejo sporazum o sodelovanju za uspešno predsedovanje EU.
- 17.11.2007 je za predsednika stranke izvoljen Bojan Šrot.
- 29.08.2008 predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc predlaga razrešitev predsednika stranke Bojana Šrota.
- Septembra 2008 stranka na parlamentarnih volitvah dobi le dobrih pet odstotkov glasov.
- 14.10.2008 SLS zavrne možnost pogajanj o morebitnem vstopu v vlado Boruta Pahorja.
- 24.03.2009 Bojan Šrot na seji sveta stranke odstopi s funkcije predsednika SLS. Začasno vodenje SLS prevzame prejšnji podpredsednik stranke Janez Podobnik.
- Maja 2009 je za predsednika stranke izvoljen Radovan Žerjav.
- 28.01.2010 poslanci SDS in SLS vložijo predlog za ustavno obtožbo predsednika RS Danila Türka, ki naj bi z odlikovanjem Tomaža Ertla kršil ustavo.
- Februarja 2010 Radovan Žerjav zaradi primera Baričevič predlaga interpelacijo kmetijskega ministra Milana Pogačnika in notranje ministrice Katarine Kresal skupaj z drugimi opozicijskimi strankami.
- V vladnih koalicijah je SLS sodelovala v mandatih 1996/2000, 2000/2004, 2004/2008.
Poslanci SLS v Državnem zboru RS:
- 1992/1996: 10 poslancev
- 1996/2000: 19 poslancev
- 2000/2004: 9 poslancev
- 2004/2008: 7 poslancev
- 2008/2012: 5 poslancev
Predsedniki stranke SLS:
- junij 1992-april 2000 Marjan Podobnik
- april 2000 do konec leta 2000 Franc Zagožen (SLS+SKD)
- marec 2001-november 2003 Franci But
- november 2003-november 2007 Janez Podobnik
- november 2007-maj 2009 Bojan Šrot
- maj 2009 Radovan Žerjav
Zgodovina Desus - Demokratična stranka upokojencev Slovenije:
- 8. februarja 1990 je stranka nastala iz jedra članov Društva upokojencev Maribor-center z nazivom "Zveza društev upokojencev Maribor".
- 29. junija 1990 se je stranka preimenovala v "Demokratična stranka - zveza upokojencev Maribor".
- 30. maja 1991 je stranka dobila ime "Demokratična stranka upokojencev Slovenije".
- 20. maja 2005 se je stranka na 6. Kongresu preimenovala v "DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije".
- Novembra 2009 so nesoglasja v stranki pripeljala do zamenjave vodje poslanske skupine Franca Žnidaršiča.
- 9. maja 2011 je stranka izstopila iz koalicije.
- 9. novembra 2011 je stranka ustanovila svoj podmladek - Svet mladih.
Rezultati uvrstitve stranke Desus na volitvah v DZ:
- 1992: 1 poslansko mesto na skupni listi z Združeno listo socialnih demokratov.
- 1996: 5 poslanskih mest (46.512 glasov, 4,32% volivcev).
- 2000: 4 poslanska mesta (55.696 glasov, 5,16% volivcev).
- 2004: 4 poslanska mesta (39.150 glasov, 4,04% volivcev)
- 2008: 7 poslanskih mest (78.353 glasov, 7,45% volivcev).
Predsedniki stranke Desus:
- Ivo Sisinger 1990 - 1991
- Rado Lipič 1991 - 1993
- Jože Globačnik 1993 - 1999
- Janko Kušar 1999 - 2002
- Anton Rous 2002 - 2005
- Karl Erjavec 2005 - 2009
- Karl Erjavec 2009 -
V vladnih koalicijah je bila Desus v mandatih:
- 1996 - 2000,
- 2000 - 2004,
- 2004 - 2008 in
- 2008 - maj 2011
Ministri stranke Desus v Vladi RS:
- 1996 - 2000: Janko Kušar (minister brez resorja odgovoren za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva).
- 2000 - 2004: mag. Zdenka Kovač (ministrica brez resorja zadolžena za regionalni razvoj).
- 2004 - 2008: Karl Erjavec (Ministrstvo za obrambo).
- 2008 -2012: Karl Erjavec (Ministrstvo za okolje in prostor do jan. 2010), dr. Ivan Svetlik (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), mag. Zlata Ploštajner, dr. Henrik Gjerkeš, Duša Trobec Bučan (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko).
Zgodovina stranke NSi - Nova Slovenija
- 4. avgust 2000 - Stranka je ustanovljena na pobudo tedanjega predsednika vlade A. Bajuka, ki zapusti nekaj mesecev prej združeno stranko SLS SKD Slovensko ljudsko stranko zaradi nesoglasij glede volilnega sistema in dela vlade. Hkrati z njim stranko zapusti tudi Lojze Peterle, tedanji zunanji minister. Nova stranka je registrirana pod imenom Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi).
- 26. september 2000 - Janez Janša in Andrej Bajuk, predsednika SDS in NSi podpišeta sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim se zavežeta k sodelovanju za skupno zmago na parlamentarnih volitvah.
oktober 2000 - Na volitvah stranka prejme 8,66 odstoka glasov in se uvrsti v državni zbor z osmimi poslanci. - 24. november 2001 - Poteka prvi redni in volilni kongres stranke v Rogaški Slatini, na katerem je za predsednika skoraj soglasno izvoljen Andrej Bajuk.
- november 2002 - Na lokalnih volitvah dobi stranka 8,33 % glasov in 254 mandatov v občinah ter šest županov.
- junij 2004 - Na volitvah v evropski parlament kandidat NSi Lojze Peterle prejme največ preferenčnih glasov med vsemi kandidati. Stranka zmaga s 23,6% glasov in dobi dva poslanca, poleg Lojzeta Peterleta še Ljudmilo Novak.
- avgust 2004 - Programski svet stranke predstavi program za prihodnje volitve, ki po besedah predsednika Andreja Bajuka predstavlja tisto,kar si želimo vsi državljani, - Sloveniji ponuja novo smer. Stranka želi ponoviti rezultat z volitev v evropski parlament. Program postavlja v ospredje raziskave in razvoj, ustvarjanje stimulativnejšega okolja predvsem za malo in srednje podjetništvo.
- oktober 2004 - Na parlamentarnih volitvah dobi NSi 9,09% glasov in 9 poslanskih mest. V novi vladi mandatarja Janeza Janše ima štiri ministre: Andreja Bajuka (za finance), Janeza Drobniča (za delo, družino in socialne zadeve), Lovra Šturma (za pravosodje) in Jureta Zupana (za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo).
- februar 2005 - Klavzura stranke, na kateri rešujejo nesoglasja zaradi volilnega rezultata. L. Peterle kritizira Bajuka zaradi vodenja stranke, ta pa potrdi svojo odločenost, da bo na jesenskem kongresu spet kandidiral za predsednika.
- november 2005 - Na II. kongresu stranke je Andrej Bajuk ponovno izvoljen za predsednika.
- marec 2006 - Britanska revija The Banker dodeli Bajuku priznanje za evropskega finančnega ministra leta. Sestane se konferenca stranke, ki razpravlja o pripravah na lokalne volitve.
- oktober 2006 - Na lokalnih volitvah doseže NSi peto mesto z 6,31 % glasov, kar je za 2 % manj kot na prejšnjih volitvah. Dobi 189 mandatov in 5 županov.
- november 2006 - Predsednik vlade J. Janša zahteva, naj Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov odstopi. Državni zbor Drobniča razreši. Ministrsko mesto prevzame Marjeta Cotman, ki do tedaj ni bila članica stranke.
- marec 2007 - Klavzura stranke o prihodnosti Koalicije Slovenija in o ukrepih za izboljšanje ugleda stranke. Izraženi so predlogi za temeljito prenovo stranke, za izredni kongres in za zamenjavo predsednika. Na čelu kritikov je odstavljeni Drobnič, Bajuk pozive za odstop zavrača.
- avgust 2007 - Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, odstopi zaradi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Njegovo delo prevzame Mojca Kucler Dolinar.
- januar 2008 - Razrešen je Marko Štrovs, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Povod za razrešitev je ponesrečena izjava o upokojencih in matildi
- marec 2008 - Programska konferenca, s katero stranka začenja priprave na jesenske volitve. Prenovljeni program 2008/12 naj bi bil podlaga za novo koalicijsko pogodbo desne vlade.
- april 2008 - Marko Štrovs predlaga izredni kongres, na katerem naj bi zamenjali ime stranke in vodstvo, kajti
- javnomnenjske ankete kažejo, da se stranka ne bo prebila čez parlamentarni prag. Vsem občinskim in regijskim odborom pošlje pismo, v katerem prosi za podporo za ohranitev stranke, ki v koaliciji s SDS vidno hira: "Janša nas reže. Kot salamo."
- junij 2008 - Janez Drobnič izstopi iz poslanske skupine, ker izvršni odbor ni potrdil njegove kandidature v volilnem okraju Ribnica, nato odstopi kot podpredsednik stranke in izstopi iz NSi. Marko Štrovs napove, da ne bo kandidiral na listi NSi.
- julij 2008 - Z zahtevo po ureditvi razmer v stranki pred parlamentarnimi volitvami se na Bajuka s pismom obrnejo L. Peterle in podpredsednika stranke Ljudmila Novak in Klemen Žumer. Oglasi se J. Drobnič z izjavo, da je dokončno jasno, da je bil nastanek NSi projekt Janeza Janše, s katerim si je dokončno podredil desnico. Marko Štrovs skupaj z Jožetom Duhovnikom konec meseca ustanovi KDS (Krščansko demokratsko stranko).
- september 2008 - NSi na volitvah dobi 3,25 % glasov in se ne uvrsti v parlament. Lojze Peterle ocenjuje, da je stranka izgubila zaradi napačnega vodenja. Bajuk takoj ponudi odstop.
- 15. november 2008 - Na izrednem kongresu je za predsednico izvoljena Ljudmila Novak.
julij 2009 - Na volitvah v evropski parlament dobi NSi 16,3 % glasov in zasede tretje mesto. Lojze Peterle tako dobi drugi mandat. - maj 2009 - Mlada Slovenija, podmladek stranke NSi, napove zahtevo za presojo ustavnosti odloka o poimenovanju ceste v Ljubljani po J.B. Titu.
- avgust 2009 - Ljudmila Novak ob 9. obletnici stranke izjavi, da je obnova v ujmi uničene Bolnice Franje nesmiselna, ko so zaradi iste naravne nesreče ogrožene mnoge stanovanjske hiše.
- oktober 2009 - NSi ostro nasprotuje družinskemu zakoniku, ker se ne strinja z novo definicijo družine.
- november 2009 - Kongres v Mariboru spremeni statut, po katerem se predsednika stranke izbira na dve leti.
- marec 2010 - Ustanovitev Zbora za vrednote.
- oktober 2010 - Na lokalnih volitvah prejme stranka 5,94 % glasov in zasede osem županskih mest.
- december 2010 - Kongres stranke v Kranju, ki se ga L. Peterle protestno ne udeleži, ker se ne strinja z vodenjem Ljudmile Novak. Odstopi od kandidature za predsednika in predsedniško mesto ponovno zasede L. Novak.
- marec 2011 - Z letnega posveta stranke v Trebnjem sporočijo, da je NSi pripravljena na sodelovanje z vsemi desnosredinskimi strankami, vendar pa se ne namerava odpovedati svojim načelom in ne bo ponavljala napak iz preteklosti. To je hkrati odgovor ponudbi SDS, da bi stranke desne sredine še pred volitvami sklenile zavezništvo. Obljubijo alternativni program in napovedo 10 % glasov.
Podmladek Mlada Slovenija se odzove na spominski kovanec ob 100. obletnici rojstva narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta. - 4.avgust 2011 - Na proslavi 11. obletnice stranke predsednica Ljudmila Novak ponuja vrednote krščanske demokracije kot zdravilo za krizo slovenske družbe, v katero jo je pahnil liberalizem, pri čemer bi osrednjo vlogo na prehodu v bolj humano družbo morala imeti tradicionalna družina.
- 16.8.2011 - Umre ustanovitelj in prvi predsednik stranke Andrej Bajuk.
- september 2011 - Lojze Peterle ustanovi demokrščansko gibanje Fokus 2031.
Ženski forum NSi s podporo staršev in učiteljev doseže, da je roman A. Predina Na Zeleno vejo umaknjen s seznama predpisanih del za Cankarjevo priznanje. - november 2011 - Kongres stranke v Ribnici, na katerem Ljudmila Novak izjavi, da brez njih ne bo desne vlade.