Na volitvah bo skupaj 21 strank

Žrebanja vrstnega reda na glasovnicah bodo morda že v začetku prihodnjega tedna.

Objavljeno
10. november 2011 08.30
Posodobljeno
10. november 2011 08.37
Peter Jančič, notranja politika, Boris Šuligoj, Koper, Ivan Gerenčer, Murska Sobota
Peter Jančič, notranja politika, Boris Šuligoj, Koper, Ivan Gerenčer, Murska Sobota

Ljubljana – Za naklonjenost volivcev se poteguje 21 strank, je sporočil glavni tajnik državne volilne komisije Dušan Vučko.

Danes so se po vseh volilnih enotah sestajale volilne komisije in preverjale pravilnost vlog. Mogoče je, da bo kakšna kandidatura še zavrnjena. Na volilnih lističih po 88 okrajih bodo ob imenih strank še imena kandidatov. Teh je skupaj zdaj 1376 in so predvsem vaba za volivce.

Glasovi se, ko se zaprejo volišča, štejejo strankam in sorazmerno številu glasov se strankam razdelijo mandati v državnem zboru. Delež glasov v okraju za posameznega kandidata postane pomemben pri določanju, komu iz stranke, ki je mandate dobila, pripadejo sedeži. Mandat dobi kandidat, ki je zbral višji delež kot kandidati iste stranke v drugih okrajih enote. O tem ne odločajo volivci, saj teh drugih kandidatov ni na njihovih volilnih lističih. V prednosti so navadno kandidati, ki jih stranke postavijo v okraje, ki so jim tradicionalno bolj naklonjeni. Iz nekaterih okrajev v parlament ne bo izvoljen nihče, iz drugih pa tudi več kandidatov.

Po navodilu državne volilne komisije v volilnih enotah hitijo z vsemi postopki. Če se ne bo zapletlo, bi bila lahko žrebanja vrstnega reda strank na glasovnicah že v začetku prihodnjega tedna. Zaplete se lahko, če bo zavrnjena kakšna kandidatura, saj imajo zavrnjeni pravico do sodnega varstva. Zakon določa zelo kratke roke za pritožbo in odločitev sodnikov, a to bi lahko prestavilo čas uradne razglasitve kandidatov za kar nekaj dni.

V vseh osmih enotah je kandidature vložilo 16 strank. Med njimi je sedem parlamentarnih, ob teh s podpisi najmanj treh poslancev kandidirata še DSD Franca Žnidaršiča in Aktivna Slovenija Zorana Jankovića. Še sedem jih je kandidature vložilo po vsej državi s podpisi volivcev. Pet strank ne kandidira v vseh enotah. Ker ustava določa, da mora stranka doseči štiriodstoten prag, imajo stranke, ki ne kandidirajo povsod, manj možnosti za vstop v parlament. Preračun po enotah kaže, da 20 strank kandidira v sedmi mariborski enoti, s po 19 sledijo druga postojnska, četrta bežigrajska in peta celjska, 18 strank je v osmi enoti s sedežem na Ptuju, »le« 17 strank pa kandidira v šesti Novo mesto, prvi Kranj in v tretji enoti s sedežem v Ljubljani Centru.

Battelli že izvoljen, Göncz ne

Poslanec Roberto Battelli že sedmič kandidira za posebni sedež italijanske narodnosti v DZ in mu za izvolitev zadošča že en sam glas. Tokrat namreč že tretjič kandidira sam (kot leta 2000 in 2004).

Nekateri predstavniki italijanske manjšine s takšnim stanjem niso zadovoljni, saj menijo, da je to dokaz šibkosti intelektualnega in demokratičnega naboja ter apatije. Nekateri menijo, da je Battellijev položaj večnega kandidata tudi posledica neprimernega volilnega sistema. Drugi pa pojasnjujejo, da je takšno stanje tudi posledica razmerja, ki se s časom oblikuje v tako majhni skupini (okoli 2800 volilnih upravičencev), kjer drug drugega zelo dobro poznajo.

Roberto Battelli nam je danes dejal, da je svojo kandidaturo najavil takoj, ko je postalo jasno, da bodo predčasne volitve: »Osebno bi si želel še kakega kandidata, že zato, da bi se znebili vseh mogočih očitkov in insinuacij. Zakaj se drugi niso prijavili, je možnih več interpretacij. Jaz vem, da imam ustrezno podporo med našimi volivci. In tak položaj ne bo v ničemer vplival na mojo zavezo in obljube volivcem.«

Za sedež madžarske narodnostne skupnosti se potegujeta poslanec Laszló Göncz (51) in prvič Dušan Orban iz Hodoša na Goričkem. Orban (27) je študent, hkrati pa dela v Sparovem trgovskem centru.