Po skoraj 20 letih organiziranih zarot proti Janši smo v Sloveniji še vedno priče raznim aferam, ki potekajo po enakem vzorcu, v dovolj prepoznavnem času (vedno pred volitvami), z istimi akterji in enakimi metodami. Vse aktivnosti so usmerjene k istem cilju: kako onemogočiti in odstraniti Janeza Janšo.
Besede Milana Kučana, izrečene 23. februarja 1994 v Novi Gorici (za premagovanje sovražnika so dovoljena vsa sredstva ...) so še vedno žive, aktualne in ostajajo vodilo delovanja postkomunistične levice. Vsa početja privržencev levega tabora (ki se kažejo kot nadaljevalci revolucije) so bila že večkrat videna, slišana in zato jih vsako leto že vnaprej pričakujemo. Še posebej klavrno stanje pa jih je doletelo letos. Bili so prisiljeni sprožiti alarm najvišje stopnje nevarnosti. Na TV oddajah že delijo ljudem »pocukrane« besede, ki jih naivno ljudstvo rado sliši. Govorijo o težkih domačih razmerah, o svetovni gospodarski krizi, za vse pa sta, po njihovem mnenju, kriva opozicija oziroma Janez Janša. Na vseh javnih nastopih žugajo proti ogrevanju preteklosti, hkrati pa prav to sami počno na vsakoletnih burnih proslavah na Dražgošah, Osankarici, Pokljuki, Rašici, Frankolovem, Vojskem ...
Kakšen bo naslednji predvolilni udar? Kaže, da sta se zgodbi o orožju in Patrii že nekoliko izpeli. Potrebno si je izmisliti nekaj novega. Mu bo t. i. organizacija naprtila prisluškovalno afero, morda kakšno njim ustrezno inačico iz zgodovine, morda kakšno utajo denarja, morda bo prišla na vrsto primerna obremenilna zgodba iz družinskega kroga, morda ... Odvisno od domišljije, doze sovraštva in pokvarjenosti načrtovalcev in ustvarjalcev udarov. Vsebine naslednjega udara nihče ne pozna, razen nekaj »svečenikov« iz postkomunistične levice.
V preteklosti so taki udari temeljili na načelu »kdor ni z nami, je proti nam«. Danes pa vsi udari potekajo v kontekstu »kako onemogočiti in odstraniti Janeza Janšo«. To je bedno in sramotno za ves slovenski narod. Toliko bolj, ker večina v EU podpira Janeza Janšo, domači »prijatelji« pa bi ga utopili v žlici vode.
Ob podobnem političnem jurišu sinov vojakov revolucije, sem leta 2008 svoja razmišljanja zaupal prijatelju iz Portoroža. Že naslednji dan mi je v pisni obliki posredoval svojo misel: »To smo mi Slovenci, ki rdeče zvezde ne prodamo, ki v srcu in kladivu, sebe prepoznamo.«
Kljub tradicionalnem slovenskem pesimizmu globoko zaupam Janši in pričakujem ugoden volilni rezultat.
Ive A. Stanič, Kočevska Reka 65, Kočevska Reka