Tiskane izdaje
V naši podalpski deželici se je razpasla nemorala v vseh segmentih vladanja, upravljanja in gospodarjenja. Parlament in vlada sta uzakonila in dovolila vsesplošno krajo in odliv ogromnih količin narodnega bogastva v davčne oaze. V vsesplošni anarhiji so se najbolje odrezali od vlade in politike spodbujevani novopečeni tajkuni, ki so v naši državi bolje zavarovani kot beli medvedi. V nebo vpijoče afere niso našle niti odmeva v organih pregona in sodstva. Grozljivih nekonvencionalnih povezav, v katerih so si vplivni in manj vplivni posamezniki pridobili bajno premoženje, niso obsodili niti politika niti organi sodstva in pregona.
In tako ravnanje smetane naše politike in gospodarstva je na koncu pripeljalo do zloma, ki smo mu priča.
Toda kaj lahko pričakujemo od sedanjih volitev?
Iste politične stranke z istimi že desetletja znanimi obrazi si bodo razdelili stolčke. Isti ljudje, ista kasta bo po sedaj veljavnem volilnem zakoniku vedrila in oblačila naprej. Pozicija bo postala opozicija in opozicija se bo zavihtela na vladarske stolčke. Vse kar je dosedanja vlada počela, bo ožigosano kot slabo, neveljavno, škodljivo in priča bomo linearno nasprotnim pozicijam nove vlade. To se praktično ponavlja zadnje desetletje.
Do volitev nas bodo politiki pitali s puhlimi obljubami, z obljubami, ki jim niso z ničemer tudi zavezani, saj lahko vsak poslanec kadarkoli prestopi v nasprotni tabor, vsak poslanec lahko do onemoglosti uporablja laži, spletke in sovražni govor. Ni mu treba spoštovati ne zakonov ne sodb ustavnega sodišča. Kot poslanec lahko samo za telefon porabi več v enem mesecu, kot lahko zasluži navaden delavec v celem letu, lahko si privošči privilegije, ki se ostalim državljanom niti ne sanjajo. V svojem mandatu zasluži več kot večina delavstva v celi svoji delovni dobi.
Vse to bi državljani tudi požrli, če bi poslanci vse to tudi zaslužili s svojim poštenim, predvsem pa moralnim delom. Toda moralna neoporečnost je našim poslancem tuja. Za potegovanje na volilnih listah ni potrebna moralna neoporečnost kandidata. Za večino delovnih mest, kjer se dela z denarjem, davki, kjer se odloča o pravicah, je za zasedbo potrebno potrdilo o nekaznovanju. Za vodenje države pa to ni potrebno. Še več! Zaželeno je, da ima kandidat tudi tovrstne izkušnje, kajti bolj kot si izprijen, bolje se boš v parlamentarnih kuloarjih znašel. Ne obstaja zakon, ki bi dolgoletnim zapornikom prepovedal kandidirati na volitvah, tam zmagati in iz zapora oditi med poslanske klopi.
V vsej tej gnojnici skorajda ni mesta za nove obraze, za nove stranke. Isti že znani ljudje prestopajo iz enih strank v druge, ustanavljajo se liste in nove stranke z istimi ljudmi v dveh desetletjih že dodobra odtujenimi od razočaranih množic.
Priča smo dvoplastnosti družbe. Kajti naši vodilni, naše politične stranke, naši poslanci, sodstvo živijo svoje življenje v nekem drugem svetu in se jim za ostalo rajo po domače fučka.
Zato jim tudi ni mar za Nevidne delavce, za stotisoč in več brezposelnih, izbrisanih in pozabljenih. Ni jim mar za vse stiske navadnih delavcev, ki vse bolj postajajo brezpravni sužnji v rokah neusmiljenih delodajalcev. Tem volilni programi ne ponujajo izboljšanja. Sindikati so vso stvar zamudili, zamočili in nudijo zaščito le privilegiranemu sloju birokracije.
Lastniki kapitala -- banke, ki so povzročili sedanjo krizo, za svojo požrešnost ne odgovarjajo. Priča smo privatizaciji dobičkov in socializaciji izgub. Državi še na pamet ne pade, da bi v tej krizi pomagala obubožanim in opeharjenim. Ona z debelimi milijardami rešuje pogoltne banke. Vse reforme so naravnane na zategovanje pasu najširših množic. Delavci bi morali delati dlje za manjše plače, upokojenci bi dobivali manj in manj. Množica referendumov je namenjena sama sebi in obračunavanju političnih elit med sabo. Pičli referendumski rezultati z minimalno udeležbo pričajo o odtujenosti politike.
Kaj nam sedanja komaj začeta predvolilna kampanja obeta boljšega? V čem se razlikuje od dosedanjih predvolilnih kampanj? Kaj nam isti dolgoletni obrazi lahko ponudijo novega, boljšega?
Ne vem. Vem pa, da se bomo najedli praznih obljub, predvolilnih golažev, zamer vseh barv in končnega razočaranja.
O, da bi se pojavil nekdo, zaupanja vreden neomadeževan junak naroda, ki bi mu lahko zaupali!
Zoran Markuža
Bevkova 52, Ankaran
