Tiskane izdaje
V četrtek, 10. novembra je bilo na TVS 1 in POP TV na programu prvo soočenje kandidatov po oddanih kandidatnih listah, ki naj bi zajemalo prvake parlamentarnih strank. Po ključu vnaprejšnjega favoriziranja določenih strank ali list sta bili na soočenje povabljeni tudi novoustanovljeni stranki/listi Jankovića in Viranta.
V nekaterih medijih (npr. spletni portal 24 ur) so izrecno poročali, da so bili vabljeni prvaki parlamentarnih strank. Pri tem pa so izpustili eno od parlamentarnih strank in sicer Demokratično stranko dela (DSD) Franca Žnidaršiča.
Omenjeno stranko mediji vestno izpuščajo iz poročanja in jo potiskajo na polje neznanega. Kaj so razlogi za to, najbolje vedo tisti, ki vršijo tovrstno »medijsko cenzuro« omenjene stranke. Težko bi bilo namreč sprejeti, da gre za začetniške napake novinarjev. Te napake se namreč vrstijo že od časa pred začetkom uradne volilne kampanje, ko so mediji začeli poročati o kandidatih za državnozborske volitve.
Zakaj se to dogaja? Ali mar za to, ker je DSD edina, ki je v ospredje postavila delo in ne organiziranega kradeža? Edina, ki si resnično prizadeva za delovne ljudi in za delo kot temeljno vrednoto, ki jo nosilci kapitalskih moči prekomerno izčrpavajo. Očitno je v tem tudi vzrok medijskega mrka DSD. Mediji s svojim selektivnim poročanjem škodujejo predvsem tistim, katerim bi morali kot mediji služiti, torej vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Vprašanje je, koliko se novinarji zavedajo, da na ta način namesto vsem ljudem služijo nosilcem kapitalskih moči in njihovim lobijem.
Cenjene bralke in bralce obveščam, da stranka DSD obstaja. V parlamentu ima tri poslance, vendar gre decembra prvič na volitve. V stranki je cel niz novih obrazov. Od znatnejših »gibanj« je verjetno ena redkih strank, ki ima zelo jasen in prepoznaven program. Morda je cilj, da stranke s programi nimajo medijske predstavnosti in prepoznavnosti. Doslej še niti ena od »predstavljenih« strank ni prišla s konkretnim programom, kako zaščititi delavca, zaposlenega, malega človeka, kmeta, nenazadnje pa tudi otroke pred brezobzirnim kapitalskim izkoriščanjem. Ves čas je govor o proračunskem primanjkljaju, krizi in celo o dodatnem zategovanju pasov, krpanju proračuna, odpuščanju itd. Stranka DSD ima konkretne predloge za zaščito dela in delovnih ljudi!
Večina ostalih strank (čast izjemam, ki gotovo obstajajo, npr. stranka SEM) pa večinoma govori o zelo splošnem in neulovljivem. Poskušajo biti pametni in ugibati o višanju in nižanju gospodarske rasti, kot da so za to usposobljeni!? Kot da ne vedo, kaj je vloga političnih voditeljev!? Kot da se imajo za bogove, ki vse sami najbolje vedo!? Kot da obstaja ena sama pot izhoda iz krize (beri »povratek v stanje permanentnih kriz, kakršne omogoča kapitalizem v vseh svojih izvedbah«)!? Kje pa je vprašanje nadzora nad dobički, ki bi se morali vračati skozi socialne transferje najbolj izkoriščanim in zlorabljanim!? Žal jim pri tem pomagajo »zasužnjeni novinarski hlapci«.
Robert Ivanc, Tkalska 43, Ljubljana
