Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekaj ur za tem, ko je predsednik države Danilo Türk podpisal odlok o predčasnih volitvah, se je začelo: srečanja strank so se kar vrstila. Virant je s podporniki ustanovil Državljansko listo Gregorja Viranta in postal njen prvi predsednik, podpredsednik pa bo Janez Šušteršič.
Zoran Janković bo stranko ustanovil jutri. Danes pa se je v središču prestolnice nepričakovano sestal s poslancema Matjažem Zanoškarjem (Desus) in Alojzom Posedelom (nepovezani) ter poslanko Renato Brunskole (SD), ki mu je že prej javno napovedala podporo. Janković ne bo kandidiral s tremi poslanskimi podpisi, napovedal pa je, da ga bo podprlo še nekaj parlamentarcev. Po neuradnih informacijah o prestopu razmišljata Janja Klasinc in Alan Bukovnik (oba SD).
Desus se je na osmem kongresu na Bledu povezal z zunajparlamentarno stranko Slovenska unija Vlada Dimovskega, nekdanjega člana in ministra SD. Z njim Desus »pridobiva intelektualno kompetentnost«, je dejal predsednik Karl Erjavec. Dimovski pravi, da so se odločili za sodelovanje, ker so že doslej združevali moči pred referendumi, skupna platforma pa lahko pomeni »vzpostavitev nove socialdemokratske stranke«.
»Slovenija potrebuje predvsem zdravo kmečko pamet, soočenje s problemi in trdo garanje,« je dejal predsednik SLS Radovan Žerjav in napovedal, da je bil »do zdaj poslanec, odslej pa je kandidat za mandatarja«. Želi, da se volilna tekma ne bi sprevrgla v »partizanski boj« in da se bodo izognili ideološkim temam in medsebojnemu obtoževanju.
Dosedanji predsednik vlade Borut Pahor je z ekipo socialnih demokratov na seji predsedstva napovedal »nadaljevanje reformske politike«. Pahor bo stranko vodil na volitve in bo tudi njen kandidat za prihodnjega mandatarja, po njih pa bo stranko prepustil »novi osebi«. SD gre na volitve prepričana, da je Slovenija v minulih treh letih, kljub krizi, ohranila potencial za gospodarski napredek.
Na mesto predsednika vlade, po anketah ne brez možnosti za uspeh, cilja tudi Gregor Virant. »Če nam je v 12 dneh uspelo vse to, kaj vse nam lahko uspe v enem ali dveh vladnih mandatih,« je med drugim optimistično dejal Virant. Po njegovih besedah bo po volitvah njihova prioriteta upravljanje države, ne pa stranke.
Državljanska lista Gregorja Viranta
»Čutim velikanske količine pozitivne energije, ki se sproščajo, ne samo na današnjem ustanovnem kongresu, ampak v Sloveniji nasploh. Državljanom prinašamo nekaj drugačnega, ker se nočemo deliti na leve in desne,« je izjavil Gregor Virant po izvolitvi za predsednika nove stranke.
Ime stranke Državljanska lista Gregorja Viranta nameravajo po volitvah spremeniti, do decembra pa ga bodo obdržali zaradi prepoznavnosti. Ne skrivajo ambicij, da gredo na zmago. Če ne »dobijo medalje«, kot se je izrazil podpredsednik nove stranke Janez Šušteršič, in se ne uvrstijo med prve tri, kakor jim zdaj napovedujejo ankete, bodo to šteli za neuspeh. V izvršilnem odboru stranke so še nekdanji varuh konkurence Jani Soršak, med bolj znanimi imeni v svetu stranke pa je mogoče najti pravnika Marka Pavliho in nekdanjo strokovno direktorico ljubljanskega kliničnega centra Sašo Markovič.
Virant: pozitivne zgodbe
Virant je poudaril, da se ne bojijo ničesar, »ker smo se že vsi javno udejstvovali in vemo, da nihče ni naredil nič slabega«. »Če se bodo dogajale negativne kampanje in nizki udarci, bomo to vrgli čez ramo. Ukvarjali se bomo s pozitivno zgodbo, programom, iskanjem dobrih ljudi za ključna mesta,« je dejal Virant. Udeležence kongresa je nagovoril tudi znani podjetnik Ivo Boscarol, ki ne bo član stranke, bo pa njena slaba vest, če ne bodo izpolnili, kar napovedujejo, in podpornik, ker »nas ne zanima, ali so leta 1945 zmagali rdeči, beli ali črni, temveč ali bomo jutri lačni ali siti«.
Stranka je že odprla transakcijski račun za volitve, na katerem zbirajo donacije fizičnih in pravnih oseb, in to v višini pod zakonsko določenim limitom, največ do 1900 evrov. »Vsakemu donatorju povemo, da v zameno za donacijo od nas ne more pričakovati nobenega privilegija, ampak samo dobro upravljanje države,« je zardil Virant.
Desus: nova levica
»Desus ni več stranka, ki bi le branila socialno državo, ampak postaja stranka, ki zna ponuditi dogovore, kako ustvariti socialno državo,« je na osmem kongresu stranke na Bledu poudaril prvak Desusa Karl Erjavec. O uspehu stranke ne dvomi, ker so vsebinsko in kadrovsko pripravljeni na volitve, na katerih bodo po njegovem mnenju presegli zadnji rezultat, ko so dosegli 7,45-odstotno podporo. Prvak Desusa je od številnih delegatov iz vse Slovenije požel gromke aplavze, ko je govoril, da se bodo zavzemali za pošteno in pravično državo, v kateri ne bo prostora za tajkune. »Poskrbeli bomo, da bodo končali z neetičnimi dejanji. Vse, ki so se pregrešili, bomo ustrezno kaznovali, Desus pa je edini porok, da se bo to zgodilo, ker smo edina stranka, v kateri ni niti enega tajkuna,« je poudaril Erjavec.
S programom in predvolilnim sloganom Desus za uspešno Slovenijo izražajo ambicijo preseči ozke stanovske okvire in postati stranka, ki bo imela odgovore na vse ključne težave sedanje Slovenije: v gospodarstvu (nižji davki, prodaja NLB), na področju sociale (več domov za ostarele, odprava drugega pokojninskega stebra), okolja (čeprav so za dokončanje TEŠ 6) in ohranitev javnega zdravstva.
Pred volitvami se je Desus povezal z zunajparlamentarno stranko Slovenska unija Vlada Dimovskega, nekdanjega člana in ministra SD. Dimovski ne bo kandidiral, bodo pa na listi Desusa nekateri člani stranke. Kandidirali bodo vsi dosedanji poslanci (Joško Godec, Anton Urh, Franc Jurša), razen Vasje Klavore, ki se bo upokojil, in Matjaža Zanoškarja, ki je včeraj že javno podprl Zorana Jankovića. Med kandidati je mogoče opaziti nekdanje člane LDS Meto Vesel Valentinčič, Luja Šproharja, Primoža Heinza, kandidirala bo tudi poslanka in nekdanja članica SD Julijana Bizjak Mlakar.
SD: brez praznih obljub
»SD se z današnjim dnem odpravlja na volitve in računamo na uspeh,« s temi besedami je predsednik Socialnih demokratov in vlade Borut Pahor po seji predsedstva stranke včeraj napovedal vstop v predvolilno kampanjo. Znova je opozoril, da si bodo »nekateri privoščili nevaren luksuz in z obljubami neodgovorno povečevali pričakovanja ljudi«.
Bistvena zapuščina vladavine njegove stranke je po Pahorjevem mnenju ta, da je v največji krizi po drugi svetovni vojni Slovenija ohranila potencial za gospodarski napredek, s tem pa tudi socialno državo. »Socialni demokrati smo Slovenijo varno pripeljali čez čeri krize, ki še traja,« pravi Pahor. Prav tako so omogočili, da gre država v prihodnost s potencialom, da se na koncu krize prebije med najrazvitejše države v Evropi.
Socialni demokrati bodo predvolilni program dokončali v desetih dneh, je včeraj napovedal podpredsednik stranke Patrick Vlačič. »Ta bo zelo realen, celo robat, s konkretnimi ukrepi,« je napovedal Vlačič. Program »ne vsebuje eksperimentov, ki so nekatere države pahnili v še globljo krizo«.
Janković: podpora poslancev
Ljubljanski župan Zoran Janković, ki bo stranko ustanovil danes, je včeraj na javnem srečanju s poslanci Matjažem Zanoškarjem, Alojzom Posedelom in Renato Brunskole povedal: »Tri je lepa številka, a danes nismo tu zaradi treh podpisov, ki bi že omogočili mojo volilno kandidaturo. Časa je še dovolj, že prihodnji teden pa bomo imeli še več takšnih imen, vendar ne več kot šest ali sedem.« »Danes sem tu zato, da dam Zoranu Jankoviću vso potrebno podporo, saj ste videli, da mi je bila gostoljubnost pri Desusu odpovedana. Ne morem pa še reči, ali bom tudi kandidiral na volitvah,« je povedal Zanoškar. »Stranka Pozitivna Slovenija zato, ker je vse drugo že znano. Vse preostale stranke delujejo po hierarhičnem principu: predsednik, sekretar, ožje vodstvo, oblikujejo odločitve, poslanci pa to izpolnjujejo. Mislim, da stranka Zorana Jankovića ne bo delovala po teh preživetih načelih,« pa je srečanje komentiral nepovezani poslanec Posedel.
Oglasile tudi druge stranke. SDS se je znova zavzela za uvedbo »socialne kapice«, s katero bi omejili višino prispevkov za socialno varnost najproduktivnejših in najbolj izobraženih in tako zmanjšali ceno njihovega dela. NSi pa je podprla odpravo državnega sveta in zmanjšanje števila ministrov.
