Prvo TV soočenje: brez ostrine, z obrisi razlik

Ljubljana – Zvečer so se v prvem televizijskem soočenju soočili predsedniški kandidati. Trije, med katerimi bodo državljani izbirali na martinovo nedeljo, 11. novembra, so soočili mnenja o ključnih vprašanjih prihodnosti države in povedali, kakšno Slovenijo vidijo čez nekaj let. Zmagovalca sinočnjega soočenja naša sogovornika, politična analitika, nista izbrala; vsebinsko pa so si kar konkurirali.

Prvo televizijsko soočenje je minilo mirno in brez kakšnega političnega spopada med tekmeci za prevzem predsedniške funkcije. So se pa med njimi nakazale razlike, denimo, pri odnosu do državnega holdinga. »Če ga Milan Zver podpira in aktualni predsednik o njem dvomi, ga jaz zavračam,« je dejal Pahor. Türk je namreč dejal, da je do rešitve za upravljanje državnega premoženja znotraj holdinga skeptičen, saj gre za rešitev, ki po njegovem omogoča različna prelivanja, pomanjkljivo transparentnost, vladi pa daje možnost arbitrarnega nastopa. Za Zvera pa je ta rešitev povsem transparentna in pregledna oziroma, kot je dejal, »drži vodo«. Pahor pa je šel tu še nekoliko dlje, rekoč, da je zaradi »neumnosti in napak« na tem področju moral zapustiti položaj predsednika vlade.

Glede tega, kje in kako vidijo Slovenijo v prihodnosti, je Türk mnenja, da je Slovenija sposobna svojo suverenost ohraniti. Zver se ne zavzema preveliko integracijo in zlitje, saj bi to privedlo do razpada. Pahor pa je zelo naklonjen Združenim državam Evrope. »Ta proces bo stekel z nami ali brez nas. Ali bom ali ne bom predsednik države, vedno bom zastavil svoj ugled, da bo Slovenija zraven,« je bil odločen Pahor.

In kaj bi lahko kot predsedniki storili v boju z revščino? Türk je spomnil, da je že organiziral nekaj pobud na področju humanitarnih zadev. »Ko so bila skladišča Rdečega križa in Karitasa izpolnjena, smo jih napolnili s pomočjo akcije s trgovci,« je ponazoril ter še dejal, da je ustanovil posebno fundacijo za pomoč otrokom in poudaril, da bo z njimi nadaljeval. »Tudi jaz štipendiram, dajem socialno pomoč, sem boter otroku v Afriki in podobno. Država ni edina odgovorna, potreben je širši koncept solidarnosti,« je odgovoril Zver. Pahor pa, da to že počne s svojimi aktivnostmi v volilni kampanji. »Šel sem med ljudi, opravil 260 delovnih ur, spoznal, da je pripravljenost mladih za pomoč drugim v stiski velika. To je enako pomembno, kot je ukrepanje države.«

Kandidati so se v slabi uri dotaknili veliko tem, med njimi tudi sprave. »V srcih ljudi je napredovala precej bolj kot pri politiki,« je dejal Türk in na vprašanje, ali bi se udeležil spravne maše v Rogu in v Dražgošah, odvrnil: »Če me bodo povabili v Rog, bom povabilo sprejel.« Zver je dejal, da ni razloga, da se ju ne bi udeležil, Pahor pa, da »predsednik države sodi na obe prireditvi«.

In kako sta kandidate videla politična analitika? Samo Uhan, politolog z ljubljanske FDV, pravi, da zaradi tega soočenja nobeden od podpornikov teh kandidatov ne bo spremenil svojega odločitve, koga voliti. »Türk je kazal največ predsedniške prezence, videti pa je bilo, da imata tako Pahor kot Zver v odnosu do vlade nekaj težav – Pahor do svoje prejšnje vlade, saj kaže užaljenost in samoobtoževanje, Zver pa nastopa kot popoln advokat sedanje vlade,« komentira Uhan. Vsebinsko so bili po mnenju Uhana vsi močni, saj so pokazali veliko političnih izkušenj.

Po oceni Božidarja Novaka iz agencije Spem je bil Pahor telegeničen in všečen, Türk umirjen, Zver pa pokroviteljski. »Türk je poskušal prevzeti igro, češ ponujam vladi roko in natančno poznam probleme. Zver je dobro obrnil, da je glas za Pahorja, glas za Türka.« Sicer pa bi Novak težko dejal, da je bil kdo prepričljiv. Najbolj je po njegovem izstopal Pahor – predvsem zaradi forme. Po vsebini pa nihče. »Vsak je nagovarjal samo svoje volivce in ne neopredeljenih,« razmišlja Novak. Soočenje zato po njegovem še ne bo odločilo o ničemer.