SDS vložila predlog za desetodstotno znižanje funkcionarskih plač

Kumer: Predlog bomo najverjetneje podprli, čeprav je to sprenevedanje SDS.

Objavljeno
14. november 2011 15.46
Posodobljeno
14. november 2011 16.30
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Tri dni po tem, ko so poslanci SDS in SNS zavrnili intervencijski zakon, ki ga je predlagala vlada, je SDS danes ponudila svoj predlog zakona, s katerim bi plače funkcionarjev vsaj do rebalansa proračuna za leto 2012 znižali za dodatnih šest odstotkov, skupaj torej za deset, saj so te že znižane za štiri odstotke.

Predsednik stranke Janez Janša je pojasnil, da je to le prvi korak, ki je predvsem zgled. »Če bo sprejet, bo pika na i tega mandata in dobra popotnica za naprej,« pravi Janša.

V drugem koraku je treba resno obravnavati zahteve sindikatov, zato bo stranka prihodnji teden v Mariboru pripravila okroglo mizo ter povabila vse reprezentativne sindikate in stranke, kjer bodo prisluhnili sindikatom. Tretji korak bo po Janševih besedah na tista politika, ki bo na volitvah dobila zaupanje ljudi, ta pa naj čim prej konstituira državni zbor in začne dialog s socialnimi partnerji o intervencijskih ukrepih in doseže dogovor.

Predlog SDS je naletel na mešane odzive politikov in sindikatov. Socialni demokrati so začudeni: »Zdaj se rešujejo iz zagate, ki so jo prejšnji teden zakuhali,« je komentiral vodja poslancev SD Dušan Kumer.

Kljub temu je Kumer napovedal, da bodo predlog SDS »po vsej verjetnosti podprli«, »čeprav je to sprenevedanje in so se prejšnji teden norčevali, ko smo govorili o zgledih in simbolični gesti«. S tem bi pobuda SDS dobila dvetretjinsko podporo na kolegiju predsednika državnega zbora, parlament pa bi znižanje lahko obravnaval in izglasoval še pred volitvami.

Malo začuden je nekdanji predsednik državnega zbora in poslanec Zaresa Pavel Gantar, ki mu v petek ni uspelo s pobudo, da bi poleg plač funkcionarjev v prihodnjem letu deloma zamrznili tudi rast plač v javnem sektorju ter v celoti rast pokojnin in socialnih transferjev. »To je varčevanje s kavami in cvetličnimi aranžmaji,« je bil piker Gantar. V poslanski skupini o podpori predlogu SDS še niso govorili, Gantar pa bo predlagal, da ga podprejo, če se bo SDS pisno zavezala, da bo glasovala za amandmaje, s katerimi bi zamrznili tudi druge javne izdatke, kot je že predlagal.

Pergam: Moratorij na dodatne izdatke

Sindikati se na pobudo SDS niso posebej odzivali, malo verjetno pa je, da bi nasprotovali znižanju plač (političnih) funkcionarjev. Predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja je bolj zbodla napoved predsednika SDS Janeza Janše, da bo morala nova vlada prihodnje leto predlagati še več drugih omejitvenih zakonov za javni sektor, tudi nižanje nekaterih proračunskih postavk, saj denarja preprosto ne bo.

»Zdaj je mogoče razumeti, zakaj je SDS prejšnji teden nasprotovala intervencijskemu zakonu: da bo lahko predlagala še hujše ukrepe,« pravi Štrukelj. »Če bo Janša kot predsednik vlade predlagal znižanje plač v javnem sektorju, bo naše stališče takšno, kakršno je pri tej vladi; privolili smo v zamrznitev, v odlog izplačil, v znižanje pa ne bomo.«

V sindikalni centrali Pergam so danes predlagali polletni moratorij na vse ukrepe, ki bi pomenili dodatne javnofinančne izdatke. »Seveda to pomeni intervencijski zakon, nikoli nismo rekli, da smo proti,« nam je pojasnil predsednik Pergama Janez Posedi. »A ključno je, da politika okvir za takšen dogovor pripravi s socialnimi partnerji,« pravi Posedi, zato v Pergamu za ta namen predlagajo sklic nujne seje ekonomsko-socialnega sveta, na katerem bi se z vsemi relevantnimi socialnimi skupinami dogovorili, »kakšna naj bo naša družba po tem, ko nas je doletela kriza«.

Vlada: Brez novih dolgoročnih dolgov

Po dvakratnem padcu intervencijskega zakona ni mirovala niti vlada v odhajanju. Predsednik Borut Pahor se je sestal s skupino pristojnih ministrov in finančnih strokovnjakov, ki so proučili posledice višje obrestne mere na dolgoročno obveznico, ki je Slovenijo doletela v petek.

»Razloge je treba pripisati zaskrbljenosti finančnih trgov zaradi vpliva krize v Italiji, visoki stopnji splošne negotovosti finančnih trgov in ponovni zavrnitvi intervencijskega zakona,« so ugotovitve sporočili iz kabineta. Obseg zadolžitve za financiranje državnega proračuna za prihodnje leto zadostuje brez izdaje novih dolgoročnih instrumentov, ocenjujejo v vladi. Kljub temu se je Pahor odločil, da bo s sodelavci v prihodnjih dneh opravil neformalne pogovore s socialnimi partnerji, upokojenci in političnimi strankami, skupaj pa bi proučili, ali je mogoče pripraviti paket ukrepov, ki bi jih še pred koncem tega leta obravnaval novoizvoljeni državni zbor.