Tiskane izdaje
Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.
Bralec Franc je postavil vprašanje:
Je sprejemljivo, da so v politiki pravnomočno obsojeni ljudje?
Državljanska lista (DL): Ne.
Piratska stranka Slovenije (PSS): Ne.
Združena levica (ZL): Ne. Dokler ne prestanejo odmerjene kazni, ti ljudje ne morejo kandidirati na javne funkcije. Osebam, ki so bile spoznane za dejanje korupcije in posledično oškodovanje javnega dobra, pa bi morali glede na storjeno škodo in položaj, ki so ga pri tem zasedali, začasno ali trajno prepovedati opravljanje javnih funkcij in poslovanja z državo. Posameznik, ki ga bremeni pravnomočna kazenska obsodba, bi se s politične funkcije moral umakniti že sam, na podlagi lastne integritete, vendar tega v Sloveniji zaradi nizke ravni politične kulture ni mogoče pričakovati.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nosilec javne funkcije bi moral odstopiti s položaja, če stori dejanje, ki je kaznivo, moralno sporno ali kakorkoli drugače nesprejemljivo in v konfliktu interesov z opravljanjem njegove funkcije. Poudarek pri tem je, da mora biti to dejanje dejansko storjeno. Če je tako, bi moral nosilec javne funkcije že zaradi moralne odgovornosti nemudoma odstopiti sam. Zlorabe institucij, ki z namenom odstranjevanja posameznikov ali političnih nasprotnikov sprejemajo načelna mnenja, odločbe, sklepe, sodbe ali kakršnekoli druge ugotovitve, so nedopustne.
Nova Slovenija (NSi): Naša zakonodaja področje sodelovanja pravnomočno obsojenih ljudi v politiki obravnava različno. Zakon o poslancih npr. določa prenehanje mandata tistemu poslancu, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen v trajanju nad šest mesecev, medtem ko večina drugih predpisov, ki urejajo status drugih političnih funkcionarjev, takega določila nimajo.
Po mnenju NSi je treba vprašanje etike ravnanja javnih funkcionarjev urediti enotno, po vzoru nekaterih drugih držav EU.
Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): Funkcije predsednika vlade, ministra ter državnega sekretarja ne more nastopiti ali opravljati posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. Skupina poslank in poslancev Zavezništva Alenke Bratušek je v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi RS. Namen sprememb zakonodaje je ne samo izenačiti pogoje za nastop in opravljanje funkcije predsednika vlade, ministra in državnega sekretarja s pogoji za nastop funkcije poslancev, pač pa jih določiti strožje.
Stranka Mira Cerarja (SMC): Naša zakonodaja ne predvideva, da se lahko zgodi, da takšna oseba sploh kandidira in dobi podporo ljudi. Je pa glede obsojenih nujno treba popraviti zakonodajo tako, da tisti, ki so pravnomočno obsojeni na vsaj šest mesecev zaporne kazni, ne bi imeli pasivne volilne pravice, morda celo vsaj do rehabilitacije.
Socialni demokrati (SD): Ne. V SD menimo, da bi morale posamezniku vse javne funkcije prenehati v primeru pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje. Pri tem dodajamo, da tudi sicer politična kultura v državi zagotovo ni nekaj, na kar bi bili lahko ponosni. Zato smo v SD v statutu stranke med drugim zapisali, da morajo organi stranke, funkcionarji, imenovani ali voljeni na predlog stranke in opredeljeni kot funkcionarji v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, delovati v skladu z načeli integritete in skladno z etičnimi normami in veljavnim pravom. Ve se, kaj se od posameznika, ki temu ne sledi, pričakuje oziroma kako mora stranka v takem primeru ravnati.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Ne.
Pozitivna Slovenija (PS): Ne.
Naprej Slovenija (NPS): V Sloveniji je toliko tajkunov, plenilcev in izkoriščevlcev, da bosta dva Doba premalo.
Slovenska nacionalna stranka (SNS): Slovenska zakonodaja predvideva zgolj odvzem poslanskega mandata pri pravnomočni obsodbi na zaporno kazen nad šest mesecev. Vse drugo je odprto. Morda tega nihče ni problematiziral iz strahu, da ne bi ob morebitni lustraciji nekateri bivši politični kadri izgubili možnosti političnega udejstvovanja. Dejstvo pa je, da če nekomu ni bila odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica, potem se pač lahko v politiko tudi aktivno vključuje. Na volivcih pa je, da se odločijo in za takšnega kandidata glasujejo ali pač ne.
Desus: Ne.
Verjamem: V okoljih z razvito demokracijo ne.
