Tiskane izdaje
Na naslove desetih po anketah javnega mnenja najobetavnejših političnih strank smo poslali šest vprašanj na temo prihodnje politike varstva potrošnikov - upoštevaje dejstvo, da se stanje na tem področju deloma zaradi gospodarske krize in deloma zaradi odločevalcev, ki mu niso naklonjeni, iz leta v leto poslabšuje. Dobili smo devet odgovorov, odzvala se ni samo stranka NSi.
Vsak dan objavljamo odgovore na eno zastavljeno vprašanje. Že objavljene si lahko pogledate med povezanimi novicami.
Na katerem področju je slovenski potrošnik najslabše zaščiten? Kaj bi najprej storili?
Desus: Poleg pravnega varstva potrošnikovih pravic in standardov, ki določajo kvaliteto proizvodov, in inšpekcije, ki to nadzira, je pomembna tudi njegova organiziranost. Za majhno Slovenijo je lahko učinkovita le ena močna organizacija potrošnikov. Zato bomo spremenili Zakon o varstvu potrošnikov v tem delu.
LDS: Pri nas je zaščita na področju reševanja potrošniških sporov slaba, ker Slovenija nima posebnega načina za reševanje le-teh v enostavnih in za potrošnika brezplačnih postopkih. Potrošnik se mora danes za rešitev sporov odločiti za tožbo na sodišču, kar je izjemno zamudno in drago, zato se za to največkrat sploh ne odločijo.
Lista Virant: Najslabše je potrošnik zaščiten na področjih, kjer imamo koncesijske omejitve in monopolne panoge, v katerih število igralcev na trgu neposredno kontrolira država (notarstvo, pogrebništvo, dimnikarstvo, lekarništvo itd.), ter izvajalci javnih služb (npr. komunala). Najmanjša zaščita se kaze v predpisanih cenah, ki ob preprečevanju konkurence omogočajo rento izvajalcem. Zato je potrebna deregulacija poklicev oziroma opravljanja določenih dejavnosti, kar pomeni, da bi bilo treba bistveno zmanjšati število tistih dejavnost, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. Lokalne monopole pa je treba sistemsko urediti tako, da bodo zaračunavali le pošteno ceno.
PZ ZJ: Eno najbolj občutljivih področij je gotovo prehrana. To je posebej pomembna sledljivost izvora prehrambenih izdelkov in striktna, kontinuirana kontrola kvalitete. To področje bi bilo potrebno povezati tudi s spodbujanjem čim večje prehrambene samooskrba Slovenije. Podpiramo domačo proizvodnjo, ki je visoko kvalitetna.
SD: Delno je odgovor zajet pri prvem vprašanju. Zakonsko je področje varstva potrošnikov primerljivo urejeno kot v drugih državah članicah EU, na nekaterih področjih je potrošnik celo bolj zaščiten, npr. na področju garancij za napake na blagu (izdelkih) imamo v Sloveniji še vedno institut obvezne enoletne garancije za t.i. tehnično blago, medtem ko v večini drugih držav članic veljajo samo "tržne" garancije, ki jo izda proizvajalec blaga prostovoljno. Se pa slovenski potrošnik spopada s težavami pri uveljavljanju svojih pravic, kar pa je posledica premalo učinkovitih inšpekcijskih služb in še vedno prepočasnih sodišč (čeprav so slednja tozadevno v preteklem mandatu naredila viden napredek) in kar je še bolj pomembno, odsotnosti učinkovitih in hitrih postopkov izvensodnega reševanja potrošniških sporov. Potrebno je izpostaviti tudi tendenco sodišč, da ustvarja sodno prakso, ki ni naklonjena potrošnikom, za kar bi bilo potrebno raziskati vzroke. Če bomo SD dobili v naslednjem mandatu ponovno priložnost, bomo na področju varstva potrošnikov najprej vzpostavili javni sistem alternativnega (izvensodnega) reševanja potrošniških sporov, vendar to ne bi bila mediacija.
SDS: Težko bi opredelili, kje konkretno so slovenski potrošniki najslabše zaščiteni, vsekakor pa smo najbolj občutljivi pri prehrani. Najnovejša raziskava z dne 2.11.2011, ki jo je naročila Evropska komisija, je pokazala, da je največja verjetnost za neizpolnjena pričakovanja potrošnikov po vsej EU na trgih finančnih storitev, naložb (vključno s pokojninami in vrednostnimi papirji), hipotek in nepremičninskih storitev.
SLS: V SLS menimo, da je varstvo potrošnikov vse bolj pomembno. Še posebej na področju storitev, predvsem, ko prihaja potrošnik v stik z monopolnim ponudnikom oziroma institucijo, v primerjavi s katero je na nek način podrejen (banke, zavarovalnice,...). Še huje je, če je ta ponudnik v bistvu država oziroma državna institucija, ki pobira neke pristojbine, članarino, ipd. pa potrošniki sploh ne vemo zakaj (denimo ajpes, razne zbornice ...) Prav tako je potrošnik premalo zaščiten v smislu internetne ponudbe in povpraševanja. Problem vidimo tudi v nerealnem oglaševanju. V današnjih časih se denimo pojavlja mnogo oglasov o »sanjskih posojilih«, kjer že na daleč veš, da gre za prevaro. Najprej je treba urediti zakonodajo na tak način, da bodo pravila jasna in da se jo bo dalo v praksi striktno izvajati. Nato pa okrepiti inšpekcijske službe, ki bodo kršitelje zakonodaje zares sankcionirali. Sankcije naj bodo takšne, da bodo ponudniki blaga in storitev vedeli, da se jim prevara enostavno in preprosto ne izplača.
SNS: Menimo, da je slovenski potrošnik najslabše zaščiten na področju turizma oz. turističnih aranžmajev ter pri internetnih nakupih tujih ponudnikov blaga in storitev. Največji problem je zanesljivo neosveščenost slovenskega potrošnika, neseznanjenost s svojimi pravicami ter da se ne poslužuje instituta uveljavljanja pravic, zato je potrebno na tem področju še marsikaj narediti.
TRS: Prepričani smo, da sta najbolj občutljivi področji: hrana in farmacevtski izdelki. Učinkovito delovanje javnih nadzornih služb (neodvisnih laboratorijev, inšpekcijskih služb), ki so že ustanovljene, je predpogoj. Tovrstne inštitucije je potrebno podpreti in jim zagotoviti predvsem neodvisnost delovanja. Mnoge od njih pa je potrebno tudi kadrovsko okrepiti kar je seveda povsem v nasprotju s sedaj prevladujočim govoru o krčenju javne uprave!
