Stališča političnih strank do potrošnikov - kdo naj skrbi za varstvo?

Politične stranke smo vprašali kdo je v Sloveniji tisti (organ, ustanova), ki bi moral skrbeti za varstvo potrošnikov?

Objavljeno
17. november 2011 11.19
Posodobljeno
19. november 2011 05.00
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo

Na naslove desetih po anketah javnega mnenja najobetavnejših političnih strank smo poslali šest vprašanj na temo prihodnje politike varstva potrošnikov - upoštevaje dejstvo, da se stanje na tem področju deloma zaradi gospodarske krize in deloma zaradi odločevalcev, ki mu niso naklonjeni, iz leta v leto poslabšuje. Dobili smo devet odgovorov, odzvala se ni samo stranka NSi.

Vsak dan objavimo odgovore na eno zastavljeno vprašanje.

Kdo je v Sloveniji tisti (organ, ustanova), ki bi moral skrbeti za varstvo potrošnikov?

Desus: Tržna inšpekcija je odgovorna za nadzor. Organizacija potrošnikov pa za informiranje potrošnikov, zagotavlja pravno pomoč v primeru kršitev in z javnim delovanjem izvaja pritisk na proizvajalce, trgovce. Potrošnik je toliko močan, kolikor je močna njegova organizacija. Sedanja ureditev, ko se proračunska sredstva razpršijo med mnoge organizacije potrošnikov, dejansko pomeni zmanjšanje varstva potrošnikov.

LDS: V LDS menimo, da bi kazalo okrepiti vlogo in podpreti delovanje Zveze potrošnikov Slovenije, kot profesionalno organizacijo z izjemno tradicijo in mednarodnim ugledom.

Lista Virant: V Sloveniji za varstvo potrošnikov skrbi več organov, od ministrstev do inšpekcijskih služb (Tržni inšpektorat RS, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Zdravstveni inšpektorat RS, Veterinarska uprava RS ...), medtem ko v sferi nevladnih organizacij to funkcijo dobro opravljajo Zveza potrošnikov Slovenije in druge civilne iniciative na posameznih področjih, na primer Društvo za pravno državo Rada Pezdirja.

PZ ZJ: Urad RS za varstvo potrošnikov, tržni inšpektorat in seveda civilna družba.

SD: V okviru nevladnega sektorja imamo močno in med slovenskimi potrošniki prepoznavno potrošniško organizacijo Zvezo potrošnikov Slovenije. Znotraj državne uprave je za varstvo pravic potrošnik odgovoren v prvi vrsti tržni inšpektorat, učinkovitost slednjega bi bilo potrebno v naslednjem mandatu izboljšati. Urad za varstvo potrošnikov smo zaradi neprepoznavnosti in nasploh slabega delovanja na koncu našega mandata ukinili, kar menimo, da bo imelo dolgoročne pozitivne učinke, saj bo pripravljanje zakonodaje in programskih dokumentov zdaj "pod eno streho" na Ministrstvu za gospodarstvo.

SDS: V Sloveniji imamo dva organa, ki skrbita za varstvo potrošnikov, to sta Urad RS za varstvo potrošnikov in Zveza potrošnikov Slovenije.

SLS: Do nedavnega naj bi za varstvo potrošnikov skrbel Urad za varstvo potrošnikov, katerega učinkovitost očitno ni bila najboljša, saj je bil ukinjen. V SLS imamo občutek, da dobro dela neprofitna in nevladna Zveza potrošnikov Slovenije, vendar pa smo v SLS mnenja, da bi to področje morala varovati država oziroma neka državna inštitucija. Sedaj se bo predvidoma varstvo potrošnikov delilo po vseh resorjih in v SLS nismo najbolj prepričani v učinkovitost predlagane rešitve. Menimo, da bi morala za varstvo potrošnikov skrbeti močno strokovno, kadrovsko podkovana državna organizacija. V prihodnje pa se nadejamo tudi še boljšega delovanja Tržnega inšpektorata RS.

SNS: Menimo, da bi morala za varstvo slovenskih potrošnikov skrbeti Zveza potrošnikov Slovenije, ki je in se je že izkazala kot zelo učinkovita. Urad za varstvo potrošnikov, ki je deloval v okviru Ministrstva za gospodarstvo, pa je bil popolnoma neučinkovit in je kvečjemu škodoval slovenskemu potrošniku, zato s strinjamo z njegovo ukinitvijo.

TRS: Menimo, da je to naloga javnega Urada za varstvo potrošnikov, ki je bil ustanovljen leta 1996 s strani tedanjega Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj RS, danes pa deluje v sestavi Ministrstva za gospodarstvo. V stranki TRS se zavzemamo za njegovo ohranitev, hkrati pa za okrepitev njegove strokovnosti in avtonomnosti (kar velja za celotno javno upravo, za katero menimo, da je problematična ne po številu zaposlenih, ampak po ne-samostojnosti , ne-avtonomnosti, po ne-strokovnosti, in, posledično po ne-učinkovitosti). Prav tako podpiramo delo inšpekcijskih služb na tem področju, npr., Tržnega inšpektorata. Vključitev nevladnih pobud prav tako podpiramo; nevladne potrošniške organizacije imajo pomembno mesto.