Tiskane izdaje
Na naslove desetih po anketah javnega mnenja najobetavnejših političnih strank smo poslali šest vprašanj na temo prihodnje politike varstva potrošnikov - upoštevaje dejstvo, da se stanje na tem področju deloma zaradi gospodarske krize in deloma zaradi odločevalcev, ki mu niso naklonjeni, iz leta v leto poslabšuje. Dobili smo devet odgovorov, odzvala se ni samo stranka NSi.
Vsak dan objavimo odgovore na eno zastavljeno vprašanje.
Znano je, da je problematičen že dostop do pravnega varstva potrošnikov, saj imajo ti v primeru množičnih oškodovanj na voljo le izvensodno varstvo, mediacijo, ki se zaradi premoči ponudnikov običajno ne konča v prid malega človeka. Ali podpirate vzpostavitev instituta skupinske tožbe, kakršno poznajo na razvitejšem zahodu?
Desus: Podpiramo institut skupinske tožbe. To bi moral biti pomemben institut, ki bi organizaciji potrošnikov omogočil, da zaščiti potrošnike v primerih množičnih kršitev pravic. Potem pohvalne akcije g. Pezdirja ne bi bile potrebne.
LDS: Institut skupinske tožbe podpiramo. Slovenija se je v pripravo tega instituta že vključila na nivoju EU, ki pripravlja poseben zakonodajni instrument na tem področju. Podpiramo tudi vse druge ukrepe, ki prispevajo k urejanju tega področja in izboljšanju položaja in pravic potrošnikov.
Lista Virant: Da, ker je to edini način, da se problem razreši, če tisti, ki moti konkurenco ne spoštuje sodišča, vlada RS pa istočasno ne zagotovi stabilnosti pravnega sistema. Takšen problem je nastal v primeru elektrodistribucijskega kartela.
PZ ZJ: Da.
SD: Trditev ni povsem točna. Potrošniki v Sloveniji za reševanje sporov s ponudniki blaga in storitev nimajo na voljo učinkovitih izvensodnih postopkov, kot jih poznajo v drugih državah članicah EU in ostalem razvitem svetu. Mediacija, katero omenjate, je lahko sicer zelo učinkovit in uspešen sistem izvensodnega reševanja sporov na področjih družinskih in gospodarskih sporov, mnogo manj pa na področju varstva potrošnikov, enega od razlogov, ki pa ni edini, sami navajate. V SD se zavzemamo za ustanovitev poravnalnega sveta pri Ministrstvu za gospodarstvo. Poravnalni svet bi imel neodvisnega razsodnika, stranki v sporu, potrošnik in podjetje, pa bi imeli v takem postopku vsaka svojega zagovornika, Ministrstvo za gospodarstvo bi imelo v poravnalnem svetu vlogo sekretariata. Financiranje sistema bi zagotovila država. Instituta skupinske tožbe (group action), kot ga poznajo ZDA, Evropa ne pozna, in bi ga bilo težko brez ustreznih korektivov prenesti v Evropo. Se pa na ravni EU vedno znova pojavljajo tovrstne pobude. Če bi prišlo do tovrstne zakonodajne pobude, bi jo bilo smiselno podpreti. Trenutna zakonodaja v državah članicah, vključno v Sloveniji (Zakon o varstvu potrošnikov), omogoča sicer neko posebno vrsto tožbe, ki jo v korist kolektivnih interesov potrošnikov lahko vloži tudi nevladna potrošniška organizacija, vendar ta institut ostaja v veliki meri neizkoriščen, ker je povezan z visokimi stroški, katerih si nevladne potrošniške organizacije praviloma ne morejo privoščiti.
SDS: Skupinske tožbe podpiramo, saj bi to pomenilo večjo učinkovitost pravnega varstva potrošnikov, pa še stroški bi bili manjši.
SLS: Potrošniki so danes sicer dobro obveščen o svojih pravicah in jih tudi želijo uveljaviti vendar se premalokrat odločajo za pravno varstvo v smislu tožb oziroma odškodnin. V SLS se nam takšno odločanje zdi razumljivo, glede na to, da je vso dokazno breme na potrošniku. Zato bi na tem področju bilo treba razmisliti o obrnjenem dokaznem bremenu. V primeru, ko se ponudnik ne odziva na pritožbe oziroma, ko ne zaleže prijava inšpektorju ipd., bi v SLS podprli tudi institut skupinske tožbe, ki pomeni večji pritisk na ponudnika, ki očitno množično krši pravice potrošnikov.
SNS: Absolutno podpiramo vzpostavitev instituta skupinske tožbe, saj bo le tako »majhen« potrošnik proti velikim organizacijam, podjetjem, korporacijam, itd., lahko ustrezno zaščitil svoje pravice in, v primeru kršenja pravic tudi kaj dosegel.
TRS: Da.
