Tiskane izdaje
Ljubljana – V programih 21 strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor (DZ), ni nič konkretnejšega o sistemskih rešitvah in financiranju dolgotrajne oskrbe za starejše, kar je velika pomanjkljivost. Ta vprašanja se nanašajo na vsaj 600.000 državljanov in ne nazadnje na vse.
Predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Boris Koprivnikar je na včerajšnji tiskovni konferenci tudi opozoril, da je bil sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in negi v koalicijskih pogodbah obeh prejšnjih vlad, pa se to ni zgodilo, ker je vedno nastal problem financiranja.
Opozoril je, da bo morala Slovenija v prihodnjem desetletju v varstvo starejših vložiti veliko več kot druge evropske države, saj je v zadnjih desetih letih, kakor kažejo podatki OECD, močno zaostala. Sistem za oskrbo starejših pa je še iz 80. let prejšnjega stoletja. Močno zaostajamo tudi v dolgotrajni oskrbi na domu, v katero je v Sloveniji vključenih le 1,7 odstotka starejših od 65 let, v drugih evropskih državah pa od sedem do 15 odstotkov.
Nujna je enotna ureditev dolgotrajne oskrbe in nege. Za vse oblike in izvajalce dolgotrajne oskrbe je treba zagotoviti primerljive možnosti za preventivo, storitve v domačem okolju, ambulantne storitve ali storitve v institucijah; to bi olajšalo razvoj storitev v domačem okolju, konkurenčnost izvajalcev in racionalizacijo. Zdaj so namreč cene za isto storitev osnovne oskrbe že med javnimi domovi za starejše zelo različne, pri zasebnikih pa je v ceno vključen tudi sorazmerni del vloženega kapitala.
Zagotoviti je treba stabilne realne vire financiranja dejavnosti in investicij. Po mnenju Koprivnikarja bi to bilo mogoče s prerazporeditvami znotraj javnih blagajn in prispevnih stopenj ali pa je treba uporabnikom jasno povedati, da bodo s temi stroški bolj obremenjeni in da morajo poskrbeti za zavarovanja in naložbe v ta namen, ali pa bo obremenjeno njihovo premoženje. Sistem je treba tudi razbremeniti birokracije.
V javni mreži za starejše in odrasle s posebnimi potrebami je 19.327 mest na 114 lokacijah s 95 izvajalci. Za stanovalce z demenco je na voljo 1620 mest v 58 domovih. Čakalne vrste za sprejem v dom so problem samo še v Ljubljani. Največ čakajočih je tudi na Gorenjskem; na začetku prihodnjega leta bo odprt nov dom v Kranjski Gori. Število čakajočih je v zadnjih treh letih najbolj upadlo v novogoriški, koprski in krški regiji. Trenutno je več kot 26.000 prošenj od 18.000 prosilcev, ker jih nekateri oddajo v več domov. Tistih, ki bi šli v dom takoj, je manj kot 5000. Drugi oddajo prošnje na zalogo. Trenutno je evidentiranih 68 prostih mest.
Boris Koprivnikar je še opozoril, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira čedalje manj zdravstvene nege, ta je vse bolj zahtevna, še posebno za dementne. V zadnjih letih so se prihodki za izvajanje zdravstvene nege v domovih s 40 zmanjšali na 35 odstotkov. Zato so v SSZS proti razpisovanju novih koncesij za zasebne domove – to se jim zdi nedopustno in neodgovorno brez zagotovila javnih virov.
