Tiskane izdaje
Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj − v vseh volilnih okrajih − kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.
Iz organizacije Umanotera so vprašali:
Kako boste zagotovili, da bodo subvencije v kmetijstvu podpirale interes potrošnikov po zdravi, ekološko pridelani hrani ter bodo v prid varovanju kakovosti podtalnice, ohranjanju biotske raznovrstnosti in varovanju ljudi pred škodljivimi vplivi kmetijstva?
Državljanska lista (DL): V Državljanski listi nasprotujemo subvencijam, s tem pa dajemo večjo težo potrošniku, da sam izbere zdravo in ekološko pridelano hrano. Za pravi zeleni preboj je bistveno, da je čim več ljudi ozaveščenih. Postavite si čisto preprosto vprašanje: ali zaupate uradnikom bolj kot samim sebi? Če zaupate bolj sebi, potem je bolje, da svoj denar sami porabite pri kmetih, kot pa da ga prek davkov namenite državi in ga nato uradniki s subvencijami delijo naprej.
Naprej Slovenija (NPS): Vse sedanje kmetijske subvencije bomo tako v višini 50 odstotkov preusmerili v ekološko kmetovanje, kakovost podtalnice, biološko raznovrstnost in tako reševali zdravje sedanjih bolnikov in preprečevali nastajanje novih. V šole bomo uvedli le ekološko prehrano, ker se le tako lahko otroci razvijajo brez hormonskih destruktorjev.
Združena levica (ZL): To je možno samo tako, da se hrana ne obravnava kot kapitalistični proizvod. Se pravi, da se ne proizvaja hrana na zalogo, ki jo potem kmetovalec poskuša prodati trgovskim centrom, ti pa naprej končnim kupcem. Ena od možnih oblik je oblikovanje zadruge, uspešni primeri so npr. španski Mandragon in italijanski Coop s svojo distribucijsko in trgovsko mrežo, ki preprečuje izkoriščanje kmetovalcev in hkrati omogoča popolno kontrolo nad celotnim procesom, od sejanja do police v svoji trgovini. Drugi način je povezovanje kmetovalcev in kupcev brez posrednikov. Oboji so partnerji in kmetovalci pridelajo približno toliko hrane, kolikor je stalni kupci naročijo vnaprej. Prednost takih načinov je popolna sledljivost hrane, partnerski in ne kapitalistični odnos med sodelujočimi in veliko manj zavržene hrane, kar v trenutnem sistemu predstavlja več kot tretjino proizvodov.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Vprašanje je kompleksno in vsebuje zahtevo po odgovoru in pojasnilu celotnega programa dela na področju kmetijstva. Ne glede na to bomo poskušali izpostaviti nekaj bistvenih točk, vezanih na to vprašanje.
Zdrava pitna voda in s tem podtalnica ima absolutno prioriteto. To v praksi pomeni potrebo po omejevanju uporabe določenih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev na najbolj ogroženih območjih za podtalnico.
Zdrava ekološko pridelana hrana se da pridelovati in tržiti s programsko in tudi finančno stimulacijo pridelave in predvsem neposredne povezave pridelovalec-potrošnik. To pomeni neposredno prodajo, prodajo prek zadružne mreže ali prodajo prek prodajno-oglaševalske platforme (internet, telefon ...). Na ta način se precej izognemo trgovskim oziroma posredniškim maržam, ki dodatno obremenijo slovenski produkt in ga včasih naredijo nekonkurenčnega. Veliko se da narediti z javnimi razpisi za naročanje hrane, kjer Slovenija na letnem nivoju porabi več kot 120 milijonov evrov proračunskih sredstev za nabavo hrane (šole, vrtci, bolnišnice itd.).
Biotska raznovrstnost se da zagotavljati na različne načine. Na primer ohranjanje botanične raznovrstnosti na travnikih in visokogorskih pašnikih − razpis nadomestila za pozno košnjo in omejeno gnojenje je takšna rešitev. S tem zagotovimo, da rastline semenijo in ohranjajo svoj razvojni biološki ciklus. Omejevanje gnojenja pa omogoča ohranitev vrst in sort, ki ne prenesejo presežkov dušika oziroma drugih razmerij mineralnih pedoloških elementov na tem območju.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Subvencije v kmetijstvu so ukrep skupne kmetijske politike vseh držav članic Evropske unije. Nobena od držav članic ni avtonomna in ne more izvajati ukrepov po lastnih željah. Lahko pa rečemo, da je k sreči ta skupna evropska kmetijska politika čedalje bolj usmerjena v zeleno, v perspektivi 2014−2020 še toliko bolj, saj na primer pri investicijah konkretno pogojuje pozitivne učinke na okolje in na blaženje podnebnih sprememb. Tako po našem mnenju ukrepi skupne evropske kmetijske politike čedalje bolj sledijo varovanju potrošnika, zdrave hrane in varovanju okolja, vključno s podtalnico.
Nova Slovenija (NSi): Pridelava, predelava in distribucija varne hrane je strateškega pomena za vsako družbo in ima velik vpliv na gospodarstvo, okolje in zdravje prebivalstva. Pomembno je, da država zaradi varstva potrošnikov predpiše in zagotovi uradni nadzor v celotni agroživilski verigi »od semena do žlice«, še zlasti zaradi nove evropske zakonodaje, ki bo kmalu sprejeta na ravni Evropske unije. Krščanski demokrati se zavzemamo za celostni pristop pri odkrivanju in obvladovanju tveganj na tem področju, kar dolgoročno zagotavlja spodbudno okolje za gospodarstvo in učinkovito delovanje pristojnih državnih organov. Zato je treba zagotoviti primerno konkretno pravno okolje in zadostne vire za izvajanje nalog na tem področju.
Ena od osnovnih funkcij slovenskega kmetijstva je po našem prepričanju varstvo okolja (zemlje, zraka in vode) ter ohranitev biotske raznovrstnosti. Skladno z načeli varovanja okolja bomo krščanski demokrati podpirali ekološko kmetovanje, ki lahko hkrati pomeni tudi enega od dodatnih virov zaslužka na manjših kmetijah. Slovenija je s precej naravno ekstenzivno pridelavo na tem področju v prednosti, ki jo je treba izkoristiti. Prizadevali si bomo za take spremembe evropske in nacionalne zakonodaje, ki bo natančneje določala pogoje za uporabo GSO in zagotavljala temeljito obveščanje potrošnikov.
Pozitivna Slovenija (PS): Trajnostno naravnani projekti bi morali imeti prednost in ustrezno finančno spodbudo. V programu Pozitivne Slovenije se zavzemamo za ekološko kmetijstvo kot ciljni standard. Ekološki pridelovalci so že zdaj upravičeni do pridobivanja subvencij, vendar zaradi same politike podeljevanja subvencij žal ne dosegajo visokega odstotka pridelave.
Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): Trenutno podporo ekološkemu kmetovanju je treba okrepiti v smeri povečanja pridelave ekološke hrane, saj trenutna slovenska ponudba ne sledi povpraševanju na trgu ekoloških proizvodov. Sistem subvencioniranja je treba ob upoštevanju evropske zakonodaje ustrezno prilagoditi tako, da bo spodbujal ekološko proizvodnjo, ne pa da bo dajal potuho za njeno omejitev na najnižjo zahtevano raven, po kateri je še mogoče dobiti proračunska sredstva. Tako ne bomo ujeti v začarani krog, v katerem ekološko pridelano hrano uvažamo od drugod, globalno pa škodljivi učinki takšnega ravnanja zaradi transporta niso nič manjši kot pri konvencionalnem kmetijstvu.
Verjamem: Sredstva v okviru programa razvoja podeželja bomo v večjem deležu namenjali za spodbujanje razvoja trajnostno naravnanega in ekološkega kmetijstva ter v manjši meri za subvencioniranje npr. nakupa kmetijske mehanizacije oziroma za subvencije podjetjem. Nasprotujemo vstopu gensko spremenjenih vrst poljščin v Evropo in podpiramo ohranitev biotske raznovrstnosti. Pripravljamo predlog spremembe zakona o javnem naročanju na način, ki bo dovoljeval nakup nekoliko dražje hrane pod pogojem, da je ta kakovostna in pridelana lokalno. Pravico do čistega okolja in čiste pitne vode bomo zapisali v ustavo.
Piratska stranka Slovenije (PSS): Na področju kmetijstva se je treba osredotočiti na ekološko-trajnostni razvoj, kjer je velik poudarek na naravi prijaznemu kmetovanju in na drugi strani skrbi za čim večjo prehransko samozadostnost države. Trenutna kmetijska politika teh dveh cilljev ne zasleduje, posledica pa je na eni strani vedno večje zaraščanje kmetijskih površin z gozdom, na drugi strani pa poudarek na intenzivnem kmetijstvu, katerega posledica so velike okoljske obremenitve s pesticidi in umetnimi gnojili.
Socialni demokrati (SD): Socialni demokrati se zavzemamo za več samopreskrbe in proizvodnje kakovostne, varne in cenovno konkurenčne hrane. To bomo poskušali doseči z mehanizmi za ohranitev obsega kmetijskih zemljišč in večjo produktivnostjo proizvodnje, povezanostjo in poštenimi odnosi v celotni verigi od kmeta do potrošnika ter s promocijskimi aktivnostmi o kakovosti slovenske hrane (ozaveščanje potrošnikov o zdravi prehrani in prednostna nabava lokalno pridelane hrane v javnih zavodih). Prioritete na področju kmetijstva so ustvarjanje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest na podeželju (spodbude za mlade prevzemnike kmetij ter podpora malim kmetijam), spodbude socialnemu podjetništvu in drugim inovativnim pristopom na podeželju ter ukrepi in spodbude ekološkemu kmetovanju.
Slovenska nacionalna stranka (SNS): Dokler bo prostorsko planiranje v rokah kapitala in pod vodstvom ignorantskih ministrov, ne bo nič bolje. Na ministrska mesta morajo priti ljudje, ki zaradi lastne takšne in drugačne revščine ne bodo v prvi vrsti skrbeli samo zase.
Stranka Mira Cerarja (SMC): Kratkoročno nedvomni kriteriji za dodeljevanje subvencij, ki omogočajo spremljanje učinkov (od dodane vrednosti do zadovoljstva potrošnikov in spremljanje dolgoročnega trajnostnega učinka na razvoj celotne države). Dolgoročno preoblikovanje sistema subvenciji v neposredne investicije države v kmetijstvo.
Desus: V stranki Desus menimo, da je treba več subvencij v kmetijstvu nameniti malim kmetom in manj intenzivni pridelavi hrane. S tem bomo podprli pridelavo domače hrane, zaposlitve na domačih kmetijah in ohranjanje slovenske krajine.
