Več kot 20 strank in list v boj za parlament

Večina napoveduje, da bodo vložili manj denarja in da bodo volivce nagovarjali neposredno.

Objavljeno
03. november 2011 19.21
Posodobljeno
04. november 2011 05.00
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana – Danes se uradno začenja kampanja za predčasne volitve v državni zbor, ki bodo čez en mesec, 4. decembra. V prihodnjih dneh bodo stranke volivce zasipale s plakati, oglasi in jih na različne načine poskušale prepričati, da so vredne zaupanja.

Na glasovnicah bo verjetno kar pisana paleta kandidatov. Po evidenci Ajpesa je posebne transakcijske račune za volitve, kakor jih zahteva zakon, odprlo 22 strank in list ter oba sedanja poslanca narodnosti. Na volitvah bodo sodelovale vse parlamentarne stranke (LDS, SDS, SLS, Zares, Desus, SNS), namero pa je izrazilo tudi nekaj zunajparlamentarnih. Dve med njimi sta že bili v državnem zboru (SMS – Zeleni Evrope in NSi), nekaj pa se jih v boj za glasove podaja prvič. Med njimi po dosedanjih anketah najbolje kaže Listi Gregorja Viranta in Listi Zorana Jankovića, razmeroma dobro tudi Stranki za trajnostni razvoj Slovenije Matjaža Hanžka, malo manj Demokratični stranki dela Franca Žnidaršiča in županskemu Gibanju za Slovenijo.

Na seznamu Ajpesa najdemo še Stranko enakih možnosti, Akacije, Naprej Slovenija, Stranko humana Slovenija, Stranko slovenskega naroda, Neodvisno stranka Pomurja ter dva računa, ki ju je odprl koprski župan Boris Popovič – poleg stranke Avion, ki jo je preimenovano v Primorska je naša predstavil včeraj, še enega z imenom Evo 12. Pred dnevi so tudi Zeleni Slovenije napovedali nastop na volitvah, v medijih se pojavlja še nekaj imen manj znanih strank, ki si prav tako prizadevajo, da bo njihovo ime na volilnem lističu 4. decembra.

Prihodnji teden, 9. novembra, bo znano, komu je uspelo predložiti ustrezno število podpisov: bodisi tri podpise poslancev – s temi bodo kandidaturo po doslej znanih podatkih vložile parlamentarne stranke, Demokratična stranka dela in Lista Zorana Jankovića – bodisi podpise volivcev. Po sto podpisov volivcev na volilno enoto, torej skupaj 800, zbirajo Lista Gregorja Viranta in druge neparlamentarne stranke, župansko Gibanje za Slovenijo pa se je odločilo, da bo nastopilo kot lista, zato morajo zbrati skupaj 8000 podpisov.

Janković bo kandidat

Stranke so večinoma že predstavile svoje volilne programe, nekatere tudi že kandidatne liste, ali pa bodo to storile v prihodnjih dneh. Na njih bo tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je svojo odločitev sporočil včeraj. Za njegovo stranko bo kandidirala tudi dosedanja poslanka SD Melita Župevc. V nekaterih volilnih enotah bo precej zanimiv boj med znanimi imeni.

Vsaj po dosedanjih aktivnostih analitiki ne pričakujejo prav razburkane kampanje. Predvidevajo, da bodo odločilna soočenja v medijih in da bo neodločeno vse do zadnjega.

Vse stranke napovedujejo, da bodo volivce nagovarjale predvsem neposredno na terenu, na spletu in po socialnih omrežjih ter da bo njihova kampanja naravnana programsko. Večina bo uporabila tudi plakate, nekateri še oglase in televizijske spote. Praviloma zagotavljajo, da se bodo pri pripravi strategije zanašali na znanje v lastnih vrstah in da ne bodo najemali svetovalcev in agencij. Le v SD, LDS in Gibanju za Slovenijo so nam odgovorili, da o tem še razmišljajo oziroma se dogovarjajo. Kampanjo Liste Zorana Jankovića vodi Agencija Arih, pri odnosih z javnostjo pa jim svetuje Korpus. Na spletnih straneh se je že pojavila tudi negativna kampanja, na račun Gregorja Viranta, Zorana Jankovića in Janeza Janše, ki »nastopajo« v kratkih spotih.

Manj denarja kot za prejšnje volitve

O predvidenem denarnem vložku v predvolilni boj smo dobili malo konkretnih odgovorov. Prevladuje trditev, da bodo namenili manj denarja, kot so ga za prejšnje volitve, razen v Desusu, ki predvideva približno enak znesek kakor pred tremi leti, 250.000 evrov.

V Listi Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija sredstva še zbirajo, poraba pa bo znotraj zakonskih okvirov. Ti določajo, da sme stranka za volitve porabiti 0,4 evra na volivca, kar pri malo več kot 1,7 volilnega upravičenca pomeni dobrih 680.000 evrov.

V SD zagotavljajo, da ne bodo porabili niti polovico tega, v NSi si več od petine tega zneska ne morejo privoščiti, v Zaresu pravijo, da bodo dali več deset tisoč evrov, v SNS računajo na manj kot 50.000 evrov, financiranje volilne kampanje SDS bo prilagojeno trenutnemu ekonomskemu stanju v državi, v Demokratični stranki dela pa pravijo, da delajo s srcem in na lastne stroške. Tiste stranke, ki bodo prestopile parlamentarni prag, bodo imele pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas.