Tiskane izdaje
Ljubljana – Janez Janša je lastnik dveh hiš, Katarina Kresal ima 330.000 evrov v upravljanju, Gregor Golobič plačuje 800 evrov kredita na mesec. Te podatke so nam zaupali predsedniki strank in so bili ob objavi deležni številnih odzivov. Premoženje funkcionarjev je tudi pod drobnogledom protikorupcijske komisije, a je v svojih pristojnostih precej omejena.
Podatki o nepremičninah, avtomobilih, prihrankih in kreditih, ki smo jih v osebnih izkaznicah vodij strank in gibanj objavili pred dvema tednoma, so sprožili številna vprašanja o imetju politikov. Funkcionarji morajo o svojem premoženju poročati protikorupcijski komisiji ob nastopu funkcije, ob prenehanju in še eno leto po tem. Vmes so dolžni enkrat na leto, 31. januarja, sporočiti spremembe.
»Po elektronskem obrazcu pridobivamo podatke o vseh nepremičninah in deležih v gospodarskih družbah, ne glede na njihovo vrednost, o avtomobilih oziroma premičninah, sredstvih na bančnih računih in tudi dolgovih pa nam morajo poročati le, če presegajo vrednost 10.000 evrov,« je pojasnila namestnica predsednika protikorupcijske komisije dr. Liljana Selinšek.
Do 1200 evrov kazni
Od junija lani, ko je začel veljati novi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pomeni kršitev obveznosti poročanja o premoženjskem stanju, k čemur je zavezanih okoli 10.000 posameznikov, prekršek za katerega je zagrožena globa od 400 do 1200 evrov. Prej je bila komisija bolj ko ne prepuščena dobri volji funkcionarjev – če niso hoteli razodeti imetja, komisija ni imela prav nobenega mehanizma za kakršno koli ukrepanje. Tudi zato so njene evidence razmeroma nepopolne, kar bodo popravili z novimi predpisi, po katerih morajo prav vsi zavezanci do 31. januarja 2012 sporočiti svoje premoženjsko stanje po elektronskem obrazcu. Eno leto po tem bo komisija prvič javno objavila premoženje funkcionarjev, vendar samo tisto, ki so ga pridobili med opravljanjem funkcije. »Zaradi odločitve ustavnega sodišča ne bomo smeli objavljati nič konkretnega, denimo katero hišo ima kdo in kje, ampak samo število in skupno vrednost. Tudi premičnine bodo objavljene tako, da jih ne bo mogoče identificirati,« je razložila namestnica predsednika protikorupcijske komisije.
Omejeni so tudi geografsko – pregled imajo lahko le nad denarjem in dobrinami v Sloveniji, informacije iz tujine pa bi drugi državni organi lahko pridobili le ob sumu kaznivega dejanja, ne pa za rutinski pregled.
Majhne možnosti
za ukrepanje
Komisija za preprečevanje korupcije je pred časom – zagotavljajo, da odločitev ni povezana s tem, da je žena predsednika SNS Zmaga Jelinčiča za več kot pol milijona evrov kupila zemljišče na Obali – pod drobnogled vzela 49 funkcionarjev, ki so že vsaj dva mandata na položaju ali jim je funkcija prenehala v zadnjih dveh letih.
Postopek nameravajo končati do konca leta. »Preverili bomo vse, kar je v naši pristojnosti. Dali smo zahtevke na vse finančne institucije, že samo lizinških hiš je v Sloveniji več kot 300. Smo država z visoko stopnjo varovanja podatkov. Pri bankah, na primer, ni centralizirane baze, do katere bi imeli dostop. Vsako banko moramo posebej vprašati za vsakega funkcionarja,« je opisala dr. Liljana Selinšek.
Če bodo pri katerem ugotovili, da ni dal resničnih navedb ali da je nesorazmerno obogatel, ga bodo pozvali, da pojasni izvor. Če bo izkazal pridobitev dediščine, zadetek na loteriji ali kako drugo zakonito dejavnost, se bo zadeva zaključila, sicer pa bodo o tem obvestili davčno upravo in organ, pri katerem posameznik opravlja funkcijo. Ta bo lahko začel postopek za razrešitev, če bo šlo za imenovanega funkcionarja, če bo šlo za neposredno voljenega, pa ne bo imel možnosti za nadaljnje ukrepanje.
Komisija ima torej precej zvezane roke. »Ureditev ni optimalna in bi jo bilo treba po mojem mnenju na novo premisliti. Protikorupcijska birokracija za zmanjšanje korupcijskih tveganj ne prinaša takih rezultatov, ki bi upravičevali vloženo delo,« je dejala dr. Liljana Selinšek in dodala, da doslej niso odkrili velikih nepravilnosti, vendar tudi zato, ker je zakon nedodelan.
