Tiskane izdaje
Ljubljana – Nosilec Liste Gregor Virant je državi vrnil 18.777,14 evra. S tem je, kot je poudaril, povrnil vse stroške, ki jih je imela z njim država leta 2009, ko je poleg ministrskega nadomestila v višini 66.175 evrov dodatno pogodbeno zaslužil še 95.252 evrov. Zgodba je zanj končana, a dilema, kaj bo o tem menila javnost, ostaja nerešena.
Gregor Virant je pred nekaj dnevi preživel verjetno enega najbolj negotovih koncev tedna v svoji karieri. Po četrtkovem razkritju, da je leta 2009 poleg ministrskega nadomestila bogato služil še s pogodbenim delom, se je nanj usul plaz obtožb zaradi moralne spornosti takšnega početja in privoščljivih opazk tekmecev.
Problemi z izračuni
Da bi preprečil zgražanje javnosti, se je v soboto odločil vrniti denar državi, a je izračunal, da je vračila za 1285 evrov. Ponovni izračuni so sledili v nedeljo, ko je razlike med nadomestilom in vplačano dohodnino naneslo za dobrih 26.000 evrov. A niti to ni bil pravilen izračun, zato se je Virant obrnil na specializirano podjetje za računovodske izračune (Data, d. o. o.), ki je naračunalo, da je razlike med celotnim zneskom, ki ga je dobil od države, in vplačano dohodnino za skupni prejeti znesek leta 2009 (161.000 evrov) nekoliko manj: 18.777,14 evra.
Kot smo neuradno izvedeli, je Virant danes popoldne po posvetu z nekaterimi davčnimi svetovalci ugotovil, da je nekatere davke tistega leta že plačal in da je državi v resnici nakazal približno 5000 evrov preveč. Za to »operacijo« je pri banki najel premostitveno posojilo, ker ima prihranke (približno 100.000 evrov) vezane za določeno obdobje in z njimi ne more razpolagati.
Za čiste račune
Na posebej za to sklicani tiskovni konferenci je Gregor Virant ob polni zasedbi volilne ekipe (Janez Šušteršič, Jani Soršak) poudaril, da njegovi prihodki niso bili nezakoniti, so pa različni pogledi o primernosti takšnega početja. Šele te dni se je zavedal, kolikšno zaupanje imajo ljudje do njegove stranke. Od njega tudi upravičeno pričakujejo ravnanje skladno z najvišjimi standardi, zato je bil odločen zadevo razjasniti in v proračun vrniti celotni znesek, ki so ga z njim imeli slovenski davkoplačevalci. »Želim, da so moji računi povsem čisti in da v zvezi s tem ne ostane nobena senca dvoma,« je dejal.
Zavzel se je za ponovni razmislek o spremembi zakonodaje, s katero bi omejili pravico funkcionarjev do nadomestila po prenehanju mandata. Kot ministru za javno upravo mu sprememba ni uspela, neuspešna je bila tudi njegova naslednica Irma Pavlinič Krebs (Zares), ker zakon ni dobil podpore v državnem zboru. Zdaj, v predvolilnem času, pa po naših podatkih vse stranke podpirajo nižje zneske in krajše obdobje prejemanja funkcionarskega nadomestila.
Verjetni padec podpore
Po prvih meritvah Ninamedije za portal Siol.net je bil odziv potencialnih volivcev Virantove stranke na razkritja o honorarjih precej buren. Stranka je po četrtkovih soočenjih strmo padla, a le z drugega mesta na tretje.
Filozof dr. Igor Pribac meni, da se bo Virant težko izkopal iz jame, v katero je padel: »Bistveno ne more spremeniti vtisa, ki ga je dobila slovenska javnost po razkritju, da je prejemal ministrsko nadomestilo in dodatno še več zaslužil s pogodbenim delom. Tega vtisa ne more popraviti niti vračilo denarja.« Virant bo penale za svoje dejanje plačal z manjšo podporo na volitvah. Ali se bo ponovila zgodba o debaklu Franceta Arharja iz leta 2002, je težko napovedovati, pravi Pribac, verjetnejši scenarij je, da bo podpora pristala nekje med debaklom in padcem za nekaj odstotkov.
Pribac se tudi strinja, da se lahko spremenijo razmerja med strankami prve trojice (Zoran Janković, Janez Janša, Gregor Virant). »Zaradi tega bi lahko volivci znova razmislili o razmerju med novimi in starimi strankami. To je lahko velika priložnost za SD pa tudi za Zares in LDS, da ujameta zadnji vlak za vstop v parlament.« Čeprav Virant ni storil nič nezakonitega, je dejal filozof s Filozofske fakultete v Ljubljani, se v tej zgodbi soočamo s spoznanjem, da je za javnost moralno sprevrženo dejanje bolj sprevrženo od dejanj, ki so v navzkrižju z zakoni. To po njegovem mnenju priča o nizki pravno-moralni politični kulturi v Sloveniji.
Zgodba o nizki politični kulturi
»V Virantovi zgodbi gre predvsem za pohlep v zakonitih okvirih. A je tudi zgodba o iskanju rešitelja, nekakšnega princa na belem konju, ki sta jo v preteklosti odigrala Marjan Podobnik in Borut Pahor. Virant je stopil v to igro, požel je veliko navdušenje. Ko smo dobili dokaz, da ni brezmadežen, ampak samo človeški, je sledilo veliko razočaranje,« je dejal Igor Pribac. »Treba je visoko letati, da lahko nizko padeš. Visoko letanje in nizko padanje sta problema slovenske politične kulture. Tudi ta zgodba govori o slovenski politični kulturi in celotnem položaju, v katerem smo.«
