Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekateri od strankarskih prvakov, torej potencialni mandatarski kandidati, so razmeroma redni gostje v sodnih dvoranah. Včasih kot tožniki, drugič v vlogi preganjanih.
Da je kar nekaj kandidatov v različnih postopkih, je prvi izpostavil predsednik SDS Janez Janša. V pogovoru na TV Slovenija je spomnil, da je bil Gregor Virant septembra obsojen – še ne pravnomočno – na enomesečno pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa. Leta 2009 je namreč Virant izjavil, da komisijo vodi sporna oseba, ki je bila doslej v mnogih spletkah proti nekdanjemu predsedniku vlade Janši.
Janša in Jelinčič
V kazenskem postopku je, kot je znano, tudi Janez Janša (SDS) zaradi obtožbe o korupciji pri poslih s Patrio. Proti njemu je januarja kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe osebnih podatkov vložil tudi urad informacijske pooblaščenke, ker je na facebooku objavil faksimile obtožnega predloga v zadevi Patria. Tožilstvo o njej še ni odločilo.
Znan je tudi sodni spor prvaka SDS z agencijo Ninamedia Nikole Damjanića, ker je do odškodnine nekaj več kot štiri tisoč evrov morala agencija priti z izvršbo. Janša je precej pogosto sam iskal zadoščenje na sodišču: v zadnjem letu je sklenil poravnave z Antonom Ropom, Boškom Šrotom in Slavkom Ziherlom, tožbo zoper kolumnista Vlada Miheljaka pa je umaknil. Nekaj postopkov še poteka, med njimi tudi proti časopisni hiši Delo in novinarju Dejanu Karbi.
Največkrat je bil na sodišču Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je bil tudi prvi politik, ki so ga policisti obiskali v stavbi parlamenta. Ljubljansko okrožno tožilstvo sicer še ni odločilo o kazenski ovadbi, ki so jo proti Jelinčiču in nekdanjemu ministru Milanu Pogačniku kriminalisti vložili zaradi domnevnega dajanja oziroma jemanja podkupnine. Gre za dogovor o spremembi namembnosti zemljišč v Prekmurju, kjer bi gradili letalski muzej, v zameno za glasove proti interpelaciji Pogačnika in za zakon o kmetijskih zemljiščih.
Jelinčič je med drugimi ovadil nekdanjo notranjo ministrico Katarino Kresal zaradi najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter svojega neposrednega tekmeca v slovenjegraškem volilnem okrožju in predsednika stranke TRS Matjaža Hanžka. Tega tožilstvo na predlog Jelinčiča oziroma poslanske skupine SNS preganja zaradi razžalitve. Glavna obravnava je razpisana še pred volitvami, za 21. november.
Erjavec, Žerjav in drugi
Policija najem stavbe NPU, zaradi katerega je ovadena Kresalova, še preiskuje, vendar nekdanje ministrice še niso povabili na pogovor. Sama pa na upravnem sodišču izpodbija mnenje protikorupcijske komisije, ki je pri najemu NPU zaznalo znake korupcije.
Predsednika Desusa Karla Erjavca so na prvi stopnji zaradi nevestnega dela v službi v primeru Patria oprostili, a sodba še ni pravnomočna. Proti predsedniku SLS Radovanu Žerjavu je tožbo zaradi obrekovanja vložil SCT, ker je gradnjo šentviškega predora označil kot šlamparijo. Vendar predsednik SLS še ni dobil niti vabila na obravnavo niti sporočila, da bi bila tožba umaknjena.
Ljubljanski župan Zoran Janković (Pozitivna Slovenija) rad poudarja, da ni bil nikoli niti obsojen niti obtožen, je pa proti njemu vloženih kar nekaj ovadb. Po neuradnih podatkih potekata dva predkazenska postopka zaradi domnevne zlorabe položaja. NPU domnevno preiskuje posle z zemljišči, proti njemu kot nekdanjemu direktorju Mercatorja pa je tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zaradi pogodbe z Electo. Zaslišali so ga, sodišče pa še ni odločilo o zahtevi za preiskavo.
Janković toži časnik Finance za 30 tisoč evrov odškodnine, dal pa je tudi nekaj pobud za kazenski pregon novinarjev, med drugim urednika Reporterja Silvestra Šurle in novinarja Dela Boruta Tavčarja; zoper slednjega zaradi kaznivega dejanja razžalitve župana.
Predsednik Zaresa Gregor Golobič v zasebni kazenski tožbi očita žaljivo obdolžitev velenjskemu podžupanu Srečku Mehu, ki mu je navrgel, da je sodeloval pri dogovarjanju poslov Ultre s Termoelektrarno Šoštanj. Sojenje bi se moralo začeti kmalu, s kolumnistom Financ Stanislavom Kovačem pa sta se pred dnevi sodno poravnala.
Kaj pravi zakon?
Zakon ne predvideva, da oseba, ki je v kazenskem postopku, ne bi mogla kandidirati za poslanca. Kandidirajo lahko celo kaznovane osebe. Vendar pa poslancu preneha mandat, če je pravnomočno kaznovan na nepogojno kazen šest mesecev in več. »Pošteno bi bilo, da se kandidati, ki so v kazenskem postopku, ne skrivajo za trditve, da je to politična gonja in podobno. To ne velja samo za kazenski postopek, ampak tudi za postopek pred protikorupcijsko komisijo in druge,« je ocenil Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete in dodal, da če nekdo ni obsojen na nepogojno kazen, ni omejitev niti za kandidiranje niti za opravljanje funkcije.
»Koliko to vpliva na odločitev volivcev, je drugo vprašanje. Treba je upoštevati, kakšno je kaznivo dejanje in kakšna kazen je bila izrečena. Razlika je, ali gre za resen postopek ali pa je nekdo ovadil oziroma vložil zasebno tožbo, za katero sploh ni veliko možnosti, da bi jo dobil,« še opozarja Pirnat. Odločitev sodišča v Virantovemu primeru razžalitve Draga Kosa je po njegovem mnenju »malo čudna«: »Zadeve podrobno ne poznam, ampak kolikor je bilo javno pojasnjeno, mislim, da bi standard, kdaj je neki javni funkcionar prizadet, vendarle moral biti višji. Mislim, da bi javni funkcionarji morali več prenesti, ker pomeni, da bi morala sodišča pri presoji kaznivih dejanj to upoštevati,« je dejal Pirnat. Največkrat je bil na sodišču Zmago Jelinčič, ki je bil tudi prvi politik, ki so ga policisti obiskali v stavbi parlamenta.
