Zategovanje pasu, volilna pravica za 16-letnike

V prihodnje o ureditvi Slovenije zagotovo ne bodo več odločale samo stranke, ki so v državnem zboru zdaj.

Objavljeno
05. november 2011 17.42
Posodobljeno
06. november 2011 06.00
Gorazd Utenkar, Nedelo
Gorazd Utenkar, Nedelo
Tokrat predstavljamo odgovore na vprašanja o ustavnih spremembah, javnem dolgu, pokojninski in zdravstveni reformi ter o spremembah davčnega sistema dveh novih in dveh starejših strank.

Prvi, Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) in Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija (LZJPS), po vseh raziskavah javnega mnenja lahko računata na odličen volilni izplen. Drugi, Nova Slovenija (NSi) in Stranka mladih – Zeleni Evrope (SMS – Zeleni), pa sta že bili v državnem zboru, a sta iz njega izpadli. NSi se tokrat na volitve podaja sama, v SMS pa s kar pisano druščino, v kateri so še Demokratska stranka Slovenije, Zelena koalicija, Zveza za Primorsko ter nekdanja člana Liberalne demokracije Slovenije, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in nekdanji generalni sekretar te stranke Peter Jamnikar; o sodelovanju se pogovarjajo še z Zelenimi Slovenije.

Proti političnim referendumom

Zanimivo je, da sta se tako Virantova stranka kot NSi, ki sodita v bolj desni pol političnega spektra, zavzeli za to, da bi s spremembami ustave odpravili možnost, da referendum skliče tretjina poslancev državnega zbora, kar je desnica pri oviranju dela vlade zelo rada počela. Obe se zavzemata za to, da bi lahko razpis referenduma zahtevalo samo 40.000 volivcev. Obe bi namreč tudi razpustili državni svet, tretjega mogočega predlagatelja v sedanji ureditvi; v NSi sicer dodajajo, da je odprava samo ena možnost, druga bi bila dodelitev večjih pristojnosti in preoblikovanje državnega sveta v pravi drugi dom parlamenta.

Poleg tega bi DLGV določila referendumski dan in na volitvah uvedla preferenčni glas, da bi volivci dejansko neposredno odločali, kateri kandidati se uvrstijo v državni zbor. Tudi NSi je prepričana, da bi morali s spremembo ustave povečati vpliv volivcev na izvolitev posameznega kandidata v državni zbor. Pomembno se jim zdi še, da bi po izvolitvi predsednika vlade v državnem zboru moral biti premier edini odgovoren za imenovanje in razreševanje ministrov, s čimer da bi odpravili dolgotrajne vladne krize.

V nasprotju z Virantovo stranko in NSi so v Jankovićevem taboru prepričani, da je slovenska ustava dobra in je ne bi bilo treba posebej popravljati. Zavzemajo pa se za odpravo možnosti, da lahko referendum razpišejo poslanci državnega zbora. Prepričani so, da bi referendum moral veljati, če bi se ga udeležile vsaj štiri desetine volivcev. Za to po njihovem ni treba spreminjati ustave, ampak samo referendumsko zakonodajo.

Tudi v SMS menijo, da ustave ne bi bilo treba na hitro popravljati. O spremembah bi se po njihovem morali dogovoriti civilna družba in politika. V preambulo ustave bi po njihovem dodali načelo svetosti življenja – kaj naj bi ta za levo usmerjeno stranko zelo presenetljiva formulacija pomenila, niso pojasnili – in dostojanstva človeka. Verjetno bi bila torej največja sprememba stara zahteva SMS, da bi znižali starost za pridobitev volilne pravice na 16 let.

Javni dolg ni kritično visok

Mantra uravnavanja javnih financ je trenutno zmanjševanje javne porabe in na to prisega tudi novoustanovljena Virantova stranka. V njej pravijo, da bodo javno porabo oklestili predvsem z uveljavitvijo jasnih vsebinskih prioritet in boljšo rabo razpoložljivih virov. Do konca naslednjega mandata obljubljajo odpravo proračunskega primanjkljaja in bistveno višjo gospodarsko rast, kar naj bi bilo dovolj za to, da javni dolg ostane pod mejo 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP); to je približno toliko kot zdaj in po mnenju DLGV ni kritično visoko. Da javnega dolga ni mogoče hitro zmanjšati, so prepričani tudi v stranki Zorana Jankovića, kjer so zgornjo mejo postavili pri 48 odstotkih BDP.

Največja neparlamentarna stranka – vendar s poslancem v evropskem parlamentu – NSi meni, da sedanja zadolženost, čeprav je dvakrat višja kot pred tremi leti, ni težava. Še več, mislijo, da bi jo lahko povečali za nekaj odstotkov, vendar le za naložbe v dobra delovna mesta, saj bi to pognalo gospodarstvo in ustvarilo vire za vračilo dolgov.

Po mnenju SMS – Zelenih je pomembno predvsem, zakaj se javni dolg, torej sposojeni denar, porabi. To naj bi bile strukturne spremembe, naložbe, pomoč prestrukturiranju gospodarstva in podobno. Dolg Slovenije po njihovem prepričanju ni posebno visok, je pa nastal v zadnjih dveh vladah; pri prvi po nepotrebnem, pri drugi zaradi nujnih socialnih potreb. Menijo, da ga je treba zajeziti pod ravnjo povprečja v članicah Unije oziroma pod sedmimi desetinami BDP.

Reforme? Da, seveda ...

Za reformo pokojninskega sistema so vsi prepričani, da je nujna. Virant in njegovi fantje pravijo, da so pri zadnji reformi – odletela je na junijskem referendumu – preveč poudarjali upokojitveno starost, in ne dejanske delovne dobe, kar bi moral biti odločilen dejavnik, kdaj bodo koga spustili v pokoj. So proti zakonskemu omejevanju, do kdaj lahko človek dela, torej zakonski omejitvi upokojitve navzgor; številki, koliko delovne dobe bi bilo dovolj za upokojitev, torej omejitvi navzdol, pa so se izognili. Jankovićeva lista meni, da je bila predlagana in potem propadla reforma dobra in da je treba o njej čimprej začeti širok socialni dialog.

V NSi že imajo nekaj predlogov, kako zagotoviti dolgoročno stabilen pokojninski sistem. Treba bo dvigniti upokojitveno starost – vendar ne pavšalno, saj tisti, ki so začeli delati zgodaj ali opravljajo težka dela, ne bodo mogli delati do 65. leta ali še dlje – in povečati število zaposlenih. Poleg teh, nekako standardnih ugotovitev menijo še, da je pri izračunu dohodnine nujno upoštevati število otrok. Ker bo več otrok plačevalo več prispevkov v pokojninsko blagajno, bi morali imeti ljudje z več otroki višje pokojnine.

Da bi za upokojitev morala biti odločilna delovna doba, trdijo tudi v SMS in dodajajo, da je pokojninska reforma za vzdržnost javnih financ nujna. Dvig starostne meje za upokojitev je zanje sprejemljiv samo, če ga spremljajo stimulacije in tudi drugi strukturni posegi na tem področju, kot so prilagojena delovna mesta, skrajšani delovnik in podporni centri za starejše. Kot pravo reformo pokojninskega sistema zagovarjajo uvedbo univerzalne pokojnine.

Po mnenju DLGV je treba tudi zdravstvo celovito reformirati, saj sistem ni niti finančno vzdržen niti prijazen do uporabnikov. Predlagajo odprtje trga obveznih zdravstvenih zavarovanj, podobno kot v nekaterih drugih državah EU, s čimer bi spodnesli monopolno neučinkovitost Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Seveda bi nadaljevali tudi skrajševanje čakalnih vrst do njihove odprave. S projektom e-zdravje bi DLGV omogočila naročanje po internetu, odpravila papirnate recepte in zdravstvene kartone v fizični obliki. Lotila bi se tudi izboljšanja sistema finančnega nadzora, javnih naročil in investicij v zdravstvu. Za konec bi Virantovi racionalizirali mrežo bolnišnic in jo prilagodili dejanskim potrebam prebivalstva.

V Jankovićevi stranki menijo, da je zdravstvena reforma, kakršno je pripravila odhajajoča vlada, dobra in jo bo njena naslednica morala izpeljati v taki ali drugačni obliki. Tudi NSi se strinja, da je reforma zdravstvenega sistema nujna, in to v letu dni, saj da bodo ob odprtju evropskih meja za paciente po letu 2014 bolniki odšli v tujino, kar bi zelo slabo vplivalo na sistem in s tem dostopnost zdravstvenih storitev. Po njihovem je treba odpraviti prostovoljno zdravstveno zavarovanje in uvesti prispevke glede na dohodke. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi moral po mnenju NSi postati le ena od zavarovalnic, saj bi bila konkurenca dobra za izvajalce zdravstvenih storitev in predvsem za zavarovance.

Da je javno zdravstvo civilizacijska pridobitev, ki se ji ne smemo zlahka odreči, pa so prepričani v SMS – Zelenih. Po njihovem mora biti javno zdravstvo kot javna dobrina enako dostopno vsem državljanom. Zagovarjajo strožji nadzor nad izvajanjem javnih naročil v zdravstvu in odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj da »na leto ukrade zavarovancem za približno 40 milijonov evrov zdravstvenih storitev«. V SMS menijo še, da je treba nujno povečati preglednost, učinkovitost in stimulativno nagrajevanje v zdravstvenem sektorju.

Vsi ne bi obdavčili bogatih

V DLGV ne bi povečali davkov. Dvignili bi samo meje dohodninskih razredov in uvedli kapico na socialne prispevke, s čimer bi menda razbremenili srednji sloj, spodbudili povpraševanje po delu in njegovo ponudbo ter zmanjšali razloge za sivo ekonomijo. Bolj se zavzemajo za davčno razbremenitev, kar bi po njihovem srednjeročno povečalo dobičke in zaposlovanje ter s tem davčne prihodke. Virant in njegovi ne bi uvedli splošnega davka na nepremičnine – ohranili oziroma preoblikovali bi sistem plačila nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč –, o obdavčenju luksuza pa se niso izjasnili.

Luksuz bi obdavčili v Jankovićevi stranki in v NSi. Prva bi hkrati dvignila davek na dodano vrednost z 20 na 21 odstotkov, bolj obdavčila nenujne nepremičnine in višje dohodke ter znižala obdavčitev nižjih dohodkov. V NSi pa bi uvedli splošni davek na nepremičnine, s čimer bi povečali dohodke države in bolj pravično porazdelili bremena. Višje davke napovedujejo samo za luksuzne in zdravju škodljive dobrine.

SMS pa bi dodatno obdavčila predvsem tako imenovani okoljski luksuz, se pravi za okolje škodljive izdelke in dejavnosti, kamor uvrščajo na primer vse vrste energije, električne grelnike, energijsko potratne aparate, zastarelo tehnologijo in požrešna vozila. Višje bi obdavčili tudi luksuz ter nezdrave zadeve, kakršni sta alkohol in tobak. Pri nepremičninah, v katerih lastniki živijo, bi ohranili plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, za druge bi uvedli višje davke. »Pri stanovanjih, ki se legalno oddajajo, bi davek odpravili, saj bi ga nadomestil davek na najem oziroma oddajo stanovanja, s čimer bi bilo oddajanje stanovanja na črno za lastnika negospodarno,« dodajo v SMS – Zelenih.