Zbor za republiko z novim predsednikom, Lovrom Šturmom

Civilna družba o strankah: Zbor za republiko za pomladno opcijo brez Viranta, Zveza borcev za sposobne domoljube.

Objavljeno
18. november 2011 19.51
Posodobljeno
18. november 2011 20.21
Barbara Hočevar,
 Zoran Potič
, Anže Božič, notranja politika
Barbara Hočevar,
 Zoran Potič
, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Člani Zbora za republiko so sinoči izvolili novega predsednika, Lovra Šturma, ki je napovedal, da bo Zbor na volitvah podprl pomladno opcijo, kamor ne prišteva stranke svojega predhodnika, vendar se Virant ne vznemirja. Druge civilnodružbene organizacije se niso zavzele za nikogar.

»To pomeni zasuk Zbora za republiko v desno. Logično je, da me ne podpirajo, ker mi presegamo delitve na leve in desne. Sam sem imel sicer željo, da bi se odprl v sredino, vendar nekateri, predvsem Janez Janša in Dimitrij Rupel, vidijo Zbor kot orodje stranke,« je komentiral Gregor Virant in dodal, da so mu nekateri člani izrekli podporo, Aleksandra Markovič pa kandidira na njegovi listi.

»Virantova lista se bo morala šele dokazati z dejanji,« je stališče Zbora za republiko pojasnil Matej Makarovič, član njegovega novega sveta. Makarovič sodi, da državljanska lista v predvolilnem obdobju daje nejasne signale, s kom bi lahko sodelovala. Pri tem so pomladne stranke precej bolj transparentne, ker poznamo njihovo delo, ko so bile v opoziciji in na oblasti, je dejal Makarovič. »Viranta pa v tem trenutku težko presojamo, lahko ga kot osebo, ki se je v preteklosti izkazala, ne moremo pa nič reči o njegovi listi. Kmalu po volitvah se bo pokazalo, kam sodi Gregor Virant in kako se bo njegova stranka pozicionirala,« še ugotavlja Makarovič.

Borci s pismom, Cerkev z brošuro

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije se ni konkretno opredelila, koga namerava podpreti. V javnem pismu je predsednik združenja Janez Stanovnik pozval članstvo, naj dobro premisli, kako bodo glasovali, predvsem pa naj se odločijo po svoji vesti. V združenju se zavzemajo za tiste stranke, ki spoštujejo vrednote, kot so samozavest, svoboda, enakost in bratstvo med narodi. »Koga bomo volili? Poštene, sposobne domoljube, ki korist naroda postavljajo pred lastni interes. Pokončne ljudi, ki spoštujejo vrednote NOB in jih uresničujejo v svoji vsakodnevni dejavnosti,« je v pismu zapisal Stanovnik, ki je sicer javno podprl kandidaturo Zorana Jankovića.

Tudi Forum 21 se ne bo opredeljeval, je pred dnevi v pismu članstvu zapisal predsednik foruma Milan Kučan. A tudi zanj je znano, da bo kot dolgoletni volivec SD na tokratnih volitvah podprl Jankovića.

V Zvezi društev upokojencev so se odločili, da se ne bodo opredeljevali.

V Rimskokatoliški cerkvi neposredne podpore prav tako niso izrazili nikomur, so pa pred dnevi izdali brošuro s poudarki (odnos do spoštovanja človekovega življenja in dostojanstva, načela enakosti in pravičnosti, skrb za zakonsko zvezo in družino, za uboge in ostarele, za čisto okolje ter za mir), ki naj jih katoličani upoštevajo, ko se bodo odločali, komu 4. decembra dati glas. »Mislim, da smo dovolj jasni glede vrednostnih opredelitev.

Domnevamo, da zna vsak razumen človek na podlagi v tem dokumentu poudarjenih vidikov sam presoditi, katero politično opcijo lahko z mirno vestjo podpre in katere ne,« je član Komisije za pravičnost in mir dr. Ivan Štuhec poudaril ob predstavitvi dokumenta.

Lestvica do okolja najbolj prijaznih strank

V predvolilno kampanjo so se danes vključili tudi v okoljski mreži Plan B za Slovenijo, ki združuje 36 nevladnih okoljskih organizacij. Tako kot pred državnozborskimi volitvami leta 2008 so analizirali programe 13 političnih strank in sestavili lestvico glede na okoljske izzive prihodnosti. Najvišje so uvrstili program stranke Zares, ki je od petih možnih točk prejel 3,18 točke, najslabšo oceno 1,19 pa je dobila Državljanska lista Gregorja Viranta.

Ocenjevalci so pregledovali devet krovnih področij: trajnostni razvoj, prehranska samopreskrbnost, zelena rast, energetika, mobilnost, kmetijstvo, učinkovita raba virov in odpadkov ter odnos do gozda in lesa.

Okoljski vidik je po mnenju 14 ocenjevalcev sicer najbolj vpet v programa strank TRS in SMS-Zeleni, »a njihovi ukrepi niso natančno razdelani«.

V Zaresu, LDS in SDS prepoznavajo pomembnost trajnostnega razvoja in ga povezujejo z uspešnim izhodom iz gospodarske krize, hkrati pa okoljski vidiki niso vpeti v strankine gospodarske in finančne cilje, ocenjujejo okoljevarstveniki. Stranke NSi, SD, SNS imajo nekatera področja parcialno razdelana, kar jih uvršča v sredino lestvice. Največ kritik pa so požele stranke Pozitivna Slovenija, SLS, Desus, Humana Slovenija in Lista Gregorja Viranta, ki zelenim vsebinam namenjajo stransko vlogo.