Tiskane izdaje
LJUBLJANA – V studiu nacionalne televizije so se zbrali predsedniki zunajparlamentarnih strank in soočili mnenja o svojih programih. Prišli so Franc Kramar (Gibanje za Slovenijo), Franc Žnidaršič (Demokratična stranka dela), Gregor Virant (Lista Gregorja Viranta), Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija) in Blaž Kavčič v imenu Stranke mladih Slovenije - Zeleni Evrope.
Virant: Del zaupanje je izgubljen
Virant v zvezi s svojo odmevno zgodbo preteklih dni pravi, da praktično vsi funkcionarji prejemajo nadomestila, v njegovem primeru ni bilo to nič zakonitega, grešnik pa je bil on, ker je nadomestilo pač vzel. Del zaupanja je bil izgubljen, se strinja, denar pa je povrnil zaradi čistih računov, saj deluje po visokih etičnih standardih. »Državi sem dobesedno podaril 18.777 evrov,« je še povedal. Če bi vsi povrnili stroške, ki jih je država imela z njimi, bi se v proračun nateklo tri milijone evrov.
Franc Žnidaršič meni, da je nadomestilo upravičeno za tiste, ki drugih dohodkov nimajo. Omejili bi ga na plačo brez dodatkov in od njega odbili vse, kar ljudje zaslužijo poleg tega. Kramar meni, da je Virantova situacija sporna z moralnega vidika.
Janković želi skrajšati prejemanje nadomestila na šest mesecev ter le za poslance, ki opravijo polni mandat in nimajo drugih dohodkov. Kavčič pravi, da bi moral Virant ob začetku svojega dela prekiniti prejemanje nadomestila in težav danes ne bi imel.
Prestop
Žnidaršič je odšel iz Desusa, ker je želel ohraniti pravico do svobodne odločitve, a te možnosti ni imel, ohranil je hrbtenico, zato je raje šel za samostojnega poslanca. Novo stranko je ustanovil, ker v Sloveniji manjka stranka, ki favorizira delo in zahteva pravičnejšo delitev med ljudmi.
Javni uslužbenci
Število zaposlenih v javni upravi je tako visoko tudi zaradi evropskih regulativ, krčiti jo je treba postopno, da ne bo prevelike brezposelnosti, meni Žnidaršič. Janković je za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju, potrebna bi bila tudi reorganizacija. Virant pravi, da je neodgovorno povečevanje števila javnih uslužbencev v času krize. Odpoved bi dal tistim, ki ne dosegajo ustreznih rezultatov. Kavčič predlaga kadrovske banke, prek katerih bi se brezposelni vključili v programe prekvalifikacij.
Znotraj plačnega sistema je treba zagotoviti variabilnost, torej tudi dodatke za delovno uspešnost, pravi Virant.
Predlog zakona o vladi, ki bi prepolovil število ministrstev
Za zmanjšanje števila ministrstev je Kavčič, Žnidaršič pa meni, da bi bil to samomor, zato je treba to storiti postopno. Virant ima v načrtu devet ministrstev, Janković pa 11. Minister mora biti timski igralec, še dodaja. Kavčič ob tem poudarja slabo upravljanje s sredstvi, ni toliko pomembno, koliko ministrstev imamo.
Nepremičnine
Državni fond stanovanj, ki bi na trg prišla za mlade družine, je rešitev, meni Janković. Virant verjame v pocenitev stanovanj na trgu, v zalogi NLB jih je približno 5000. Država mora olajšati spreminjanje namembnosti zemljišč, poceniti bi morali tudi gradnjo stanovanj. Žnidaršič meni, da je treba ta stanovanja prodati čim prej, in to mladim, čeprav ti nimajo denarja za nepremičnine.
O projektu Teš 6
Če bi gradnjo danes prekinili, bi bilo treba pokriti vse stroške izvajalca, pravi direktor Simon Tot. To bi zneslo 960 milijonov evrov. Zadnja novelacija je projekt ocenila na 1,3 milijarde evrov.
Kavčič projektu nasprotuje, zahteva njegovo okoljsko in ekonomsko optimizacijo, in ko bo dobil za to možnost, se bo tega takoj lotil. Janković mu nasprotuje, zaustavitev bi bila neodgovorna. Imamo jedrsko energijo, energijo iz fosilnih goriv in obnovljive vire energije, želi pa si dokončati ta projekt. Virant meni, da je gradnja tako daleč, da jo je težko ustaviti, na začetku mandata bi zamrznil projekt in pregledal, ali alternativa mogoče obstaja. Žnidaršič meni, da je projekt zavožen, zato bi ga rad zaustavil. Kramar je za ponovni pregled vseh vidikov in na osnovi teh bi morali delovati; napoveduje celo morebitno možnost referenduma.
Referendumi
Žnidaršič meni, da bi bilo treba preprečiti, da bi poslanci zahtevali referendum, predlaga elektronsko glasovanje, naj ima glas ljudstvo. Virant bi ukinil dDržavni svet (DS), po njegovem niti poslanci ne bi smeli predlagati referenduma; tako kot Janković, je za to, da o tem odloči 40.000 volivcev. Kavčič se izgovarja, da je DS referendum predlagal le dvakrat.
Nova delovna mesta
Kramar poudarja pomen javnih del, saj bi s tem problem brezposelnosti lahko učinkovito reševali, tudi Virant je za znižanje davkov za mala in srednja podjeta za prvi dve leti ter za lažji prehod iz študentskega dela v redno delovno razmerje. Janković je za davčne olajšave zlasti v gospodarsko slabše razvitih regijah, priložnost za delovna mesta so po njegovem tudi nova razvojna os ter tehnološki parki. Kavčič predlaga uvedbo zelenih javnih naročil, posel bi morali dobiti tisti, ki so najbolj inovativni in družbeno odgovorni, poudarja pa tudi pomen pasivnih gradenj.
Gradbeni sektor in menedžerji, ki so danes na sodiščih
Janković meni, da je problem v tem, ker nadzorniki direktorjev v teh podjetjih niso zamenjali, ampak dovolili, da gre vse skupaj v propad. Žnidaršiča zanima, kam so šli vsi dobički, ko so podjetja delovala dobro. Kavčič pravi, da podjetja niso bila pripravljena na soočenje s krizo. Investicije je treba izvajati prek javno-zasebnega partnerstva, meni Virant in dodaja, naj zasebni kapital pride v javno strukturo. Kdor spravi podjetje v stečaj, ne sme imeti pravice ustanoviti novo, pravi Virant.
Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Kaj storiti glede nujnih pripomočkov za zdravljenje, ki pa niso del obveznega zavarovanja? Kavčič se zaveda, da zdravstvene pravice upadajo, v stranki vztrajajo, da se raven storitev ne zmanjšuje in podpirajo vključitev pripomočkov v obvezno zavarovanje. Tako meni tudi Janković. Virant pravi, da je manevrskega prostora za varčevanje v zdravstvu ogromno (marže, javna naročila). Žnidaršič pravi, da je rezerva v ceni zdravil, Kavčič pa pravi, da je treba poskrbeti za socialno najšibkejše, ki si dragih pripomočkov ne morejo privoščiti.
Janković pravi, da morajo pravice, ki so v javnem zdravstvu, ostati javne. Žnidaršič meni, da je en vir sredstev tudi vrnitev dobičkov zavarovalnic (ki imajo prostovoljno zavarovanje) v zdravstveni sistem.
Obdavčitev luksuza?
Kavčič želi predlagati zeleno davčno reformo, s katero bi denimo obdavčili slabo gospodarjenje z gozdovi. Janković bo podprl enotno davčno politiko Evropske unije (EU), pomembno se mu zdi obdavčiti nepremičnine, ki niso v funkciji. Virant pravi, da je pomembno le, da se obdavčijo prihodki, težavne pa so variante, kako se lahko pride do luksuza (kriminal, korupcija). Meni, da večina luksuza v Sloveniji pride prav iz tega naslova, in poziva slovenske politike, naj razkrijejo svoje prihodke zadnjih 20 let. Žnidaršič je za obdavčitev velikih hiš in vil, Kramar pa pravi, da je treba sprejeti zakon o poreklu kapitala, s katerim bi lahko ugotavljali, od kod takšni prihodki, z njim pa tudi luksuz.
