Franc Žnidaršič: Z Arturjem Šternom se nismo pogovarjali

Na listi bosta glasbenik Breščanski in igralka Tomičeva.

Objavljeno
04. november 2011 06.44
Posodobljeno
04. november 2011 09.30
Tjaša Lampret
Tjaša Lampret

LJUBLJANA – Predvolilne kampanje s svojimi nastopi očitno ne bo popestril Artur Štern, ki naj bi se – kot je bilo slišati v teh dneh – po lažni predsedniški kampanji leta 2007 znova podal na politično sceno na listi Demokratične stranke dela (DSD). Govorice smo preverili kar pri predsedniku stranke Francu Žnidaršiču, sicer nekdanjem vodji poslanske skupine DeSUS, ki je kasneje delo nadaljeval kot nepovezani poslanec.

»To prvič slišim in zagotovo ni res. To je popolna izmišljotina. Šterna še nikoli nisem srečal v živo ali se pogovarjal z njim in ne verjamem, da bi se kdor koli iz našega vodstva z njim pogovarjal o tem.«

Med kandidati Goran Breščanski in Violeta Tomič

Za poslanski mesti pa se bosta kot kandidata na listi DSD potegovala glasbenik Goran Breščanski in igralka Violeta Tomič iz Zveze za voljo ljudstva, ki sta tudi člana stranke DSD. Drugih medijsko prepoznavnih imen na listi kandidatov v stranki za zdaj nimajo. Kaj pa Vili Rezman, nekdanji strankarski kolega v DeSUS, s katerim sta istočasno zapustila poslansko skupino in kasneje tudi stranko?

Z izjemo Žnidaršiča nekdanjih poslancev med kandidati ne bo

»Na listi ni Vilija Rezmana. Odločili smo se, da sploh ne bi kandidirali nekdanjih poslancev, ampak je članstvo zahtevalo od mene, da kot predsednik moram kandidirati, saj bi drugače jemal pogum tudi drugim. Kandidiram zato, da bi stranki uspelo, zagotovo pa ne zato, da bi bil ponovno poslanec, ker bi bilo prav, da bi prišli novi obrazi, novi in mlajši ljudje v parlament,« odgovarja Žnidaršič.

Za neposredno demokracijo

Dodaja, da so se z Breščanskim in s Tomičevo ujeli programsko in ne zaradi njune medijske prepoznavnosti. »Prevzeli smo njuno razmišljenje o neposredni demokraciji, ker v stranki mislimo, da je v prihodnje postopen razvoj neposredne demokracije dobra rešitev. Neposredna demokracija in elektronsko glasovanje ter (so)odločanje ljudstva bi na eni strani lahko nadomestili drage referendume, na drugi strani pa bi o nekaterih pomembnih stvareh ljudje odločali tudi med posameznimi volitvami in na ta način bolje nadzorovali oblast, da ne bi pozabila na volivce oziroma ljudi. Zdaj te možnosti ni, referendumi so dragi, tretje možnosti pa tudi ni. To idejo, ki smo jo prevzeli, bomo v stranki takoj po volitvah tudi udejanili. Pri nas bo stvar delovala demokratično. Če se bomo prebili v parlament, bodo imeli naši poslanci svoboden mandat, v katerem bodo poskušali uresničevati program stranke, ne bodo pa potisnjeni v obvezno glasovanje brez lastne pameti in razmisleka.«

Težava: Pomanjkanje financ

In izid, ki ga pričakujejo na volitvah? »Po dosedanjih raziskavah javnega mnenja nam gre slabo, ampak bomo vse storili, da se prebijemo. Kampanje še nismo začeli, imamo pa že pripravljen volilni program, ki bo v teh dneh – najkasneje v ponedeljek – objavljen na naši spletni strani. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh, saj imamo težave zaradi financ, ampak delamo s srcem in na lastne stroške. Kampanje bo toliko, kolikor bomo zbrali sredstev. Zaradi finančnih težav bomo morali v kampanji predvsem delati na terenu.«

Brez načrtov za predvolilne koalicije

In kaj je s predvolilnimi koalicijami? »Smo odprti za združevanje, a ne verjamem, da bo do tega prišlo. Ni pa izključeno. Nikoli ne veš, časa je še nekaj dni. Za zdaj kaže, da bomo šli na volitve sami.«

Sicer pa se čas za novo sodelovanje in nove kandidate počasi izteka, saj stranka namerava predvidoma v ponedeljek popoldan vložiti kandidatne liste.