Tiskane izdaje
Golobič in Kučan sprožila val
Padec LDS se je po njegovem začel, ko jo je zapusil Janez Drnovšek in »iz pragmatične stranke je v njej nastalo lovišče Gregorja Golobiča«, ki jo po porazu na volitvah razbil na dva dela z nastankom stranke Zares. Veliko pa je k potonu nekdaj vodilne stranke prispeval tudi boter slovenske levice Milan Kučan, ki je podprl Senico in Kresalovo.
LDS po njegovem odhaja v zgodovino in celo dvomi, da se jim bo uspelo prebiti v parlament; če pa se jim bo, to ne bo več pomembna stranka. Pravi tudi, da so Kresalovo afere, s katerimi je povezana, potisnile v podzemlje in ne le v blato.
Jankovića ne zanima stanje v državi, ampak le lasten obstanek
V trenutni politični ponudbi ne vidi veliko novih obrazov. »Ne Virant, ne Janković, ne Hanžek niso novi obraz.« Dejal je, da so vsi že delovali in delujejo v politiki, kar je novo, so le njihove ambicije. Zaslutili so priložnost in se podali v volilno tekmo. Glede Jakovića pravi, da »ga žene boj za obstanek« in da ljudje okoli njega govorijo, da se je preprosto moral zaščititi z vstopom v volilno tekmo. Primerja ga tudi z Berlusconijem in povezuje z omrežjem Milana Kučana, ki se je od SD zatekel k ljubljanskemu županu.
Morebiten Jankovićev uspeh na volitvah pa bi, le »utrdil jez pred spremembami, ki so sicer nujne. To bo Slovenijo še bolj oddaljilo od modernih trendov«. Tradicionalni stranki LDS in SD sta v resni krizi, medtem ko je SDS daleč pred obema in računanje na neki nov veliki pok in anatemiziranje Janeza Janše se očitno ne bo izšlo. Tisti, ki »strašijo« z njim, nam le govorijo, da demokracija zanje velja samo, če na volitvah zmagajo sami.
Janković je izključujoč, Virant dobil prvo lekcijo
Ko Janković govori o svoji kandidaturi, odkrito proznava, da ga ne zanima nič drugega kot premierski položaj, in daje občutek, da ga usoda države ne zanima. Kaj mu bo dober program, če ga je pripravljen zavreči takoj, ko ne bo premier, se sprašuje Bavčar. »Sicer pa je po njegovem mnenju program pripravljen pozabiti tudi sicer, ker je izključujoč.« Na eni strani zavrača sodelovanje z Janšo, ker naj bi nekaj govoril, delal pa drugo, po drugi strani pa je Požar naštel pet trditev, ki jih je brez slabe vesti snedel. Za primer daje trditev, da je vedno govoril, da ga politika ne zanima.
O Virantu je dejal, da je hitro dobil poučno lekcijo, o tem da slovenska politika ni predavanje makedonski administraciji in računanje uradniških plač, ampak je zverinjak.
Prava izbira je Janša
Na vprašanje, ali je Janša prava izbira za novega mandatarja, je odgovoril pritrdilno. Dejal je, da je »izkušen državnik, mednarodno uveljavljen, s kilometrino, ki ji ne manjka kriznih strmin in ovinkov«. Želi mu veliko sreče pri izbiranju ekipe. Pravi tudi, da verjame, da utegne sestaviti pravo moštvo za spopad s krizo.
Pri spopadanju s krizo bo po njegovem menju potrebno veliko konsenza in sodelovanja, vendar bo po njegovem mnenju to težko, saj je stranka, ki je po javnih mnenjih na drugem mestu, že napovedala politiko izključevanja in nesodelovanja.
V politiki po potrebi
Bavčar se v politiki ne vidi, dokler ne bo rešil svojih problemov, ki so nastali po tem, ko ga je Janković ovadil. Pravi, da je v ozadju njegovo preiskavo usmerjal Jevšek, ki zdaj kot mlad upokojenec kandidira na listi LDS. Politika ga po njegovih besedah uporablja po potrebi, tudi zato, da ga drži zunaj svojega prostora.
Prav politka je tista, ki ga dolži najemanja tajkunskih kreditov. Trdi, da ni vzel niti evra za lastniško konsolidacijo Istrabenza in niti evra iz Istrabenza samega. Kljub temu da vsa podjetja dobro delajo tudi v krizi in da nihče ni ostal brez službe ali plače, ga uvrščajo na liste grobarjev podjetij in delavstva. Zunaj političnih dogajanj ostaja, dokler »bo politika ljudi slepila le s temi tajkunskimi zgodbami, kot so včasih komunisti za vse dolžili kulake in meščansko desnico. Dokler bodo ljudje temu nasedali in kot včasih na vaškem trgu čakali, da pride komunizem, bo s tem tudi nadaljevala,« je zaključil Bavčar.
