Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Slovenija bi morala biti v naslednjih dveh letih sposobna – z zmanjšanjem javne porabe in ustvarjanjem novih delovnih mest, kar bi povečalo prihodke proračuna – bistveno zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je v letu 2010 narasel na 5,8 odstotka BDP (iz uravnoteženega proračuna v letu 2007), je v intervjuju za Reuters dejal predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Maastrichtska pogodba, ki določa merila za članice evrskega območja, sicer določa triodstotni BDP kot največji dovoljeni primanjkljaj.
Stop za usklajevanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev
SDS bo parlamentu takoj po konstituiranju zato predlagala, naj zamrzne vso proračunsko porabo za leto 2012 že v decembru, da bi v začetku novega leta preprečili redno usklajevanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev skladno z inflacijo. Kot je poudaril predsednik SDS, je treba »v naslednjem mandatu na vsakem koraku varčevati vsaj v naslednjem letu in storiti vse za povečanje proračunskih prihodkov ... vendar pa bo trajalo leto in pol do dve leti za zmanjšanje primanjkljaja v skladu z maastrichtskimi kriteriji«.
Skoraj pol manj ministrstev
Janša je še povedal, da namerava zmanjšati število ministrstev na deset od trenutno osemnajstih in tako skrčiti javno upravo, s čimer bi v štirih letih privarčevali približno eno milijardo evrov ali približno 2,7 odstotka letnega bruto domačega proizvoda.
Privatizacija in ustanovitev »slabe banke«
Kot je še dejal Janša, namerava SDS zmanjšati obdavčitev dela in davek na dobiček ter ustanoviti tako imenovano slabo banko, da bi se sprostil kreditni krč ter podjetjem omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest. Janša meni, da mora Slovenija pospešiti privatizacijo, da bi povečali proračunske prihodke in zmanjšali vpliv politike na podjetja v državni lasti. »Moramo privatizirati, država lahko obdrži 25 odstotkov in eno delnico v nekaterih podjetjih,« je dejal in dodal, da bi to veljalo za največji državni banki NLB in Novo KBM ter za nacionalnega telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije. Povedal je tudi, da z ustanovitvijo »slabe banke«, ki bi prevzela slaba posojila državnih bank, NLB ne bi več potrebovala finančnih injekcij v višini 250 in 400 milijonov evrov, ki jih zahtevata Banka Slovenije in Evropski bančni organ (EBA).
V dveh leti pokojninska reforma
O pokojninski reformi pa je dejal, da mora biti ta sprejeta v roku dveh let po reformi, ki jo je pripravila odhajajoča levosredinska vlada in je bila v mesecu juniju zavrnjena na referendumu.
Grčija je imela srečo, da je bila prva
Janša je komentiral tudi dogajanje v evroobmočju. Kot je dejal, bi to potrebovalo pravila za države, ki kršijo načela za izhod iz EMU, zato da bi rešilo širjenje dolžniške krize. Ob tem je dodal, da bi njegova vlada podprla morebitno povečanje sklada mehanizma za stabilnost evra (EFSF), če bi se to izkazalo za potrebno. »Dokler ne bodo našli drugačne rešitve, je to (razširitev sklada EFSF) edini ukrep, in Slovenija bo morala pristopiti, druga možnost – da ne bi naredili nič –, je namreč precej slabša,« je dejal. O Grčiji Janša meni, da ne bo zapustila evro območja, dokler so pravila evro območja taka, kot so danes. »Medtem ko se bodo oblikovala nova pravila, bi se morala Grčija že začeti pobirati, kar bo jasno v naslednjih šestih mesecih ... Grčija je imela srečo, da je bila prva,« je dejal.
