Tiskane izdaje
LJUBLJANA, RIM, ATENE – Stališča vlad posameznih držav članic EU do reševanja njihove domače krize niso več ključnega pomena. Gre za veliko večjo, globalno igro, njena pravila pa določajo drugje: v Evropski komisiji in z blagoslovom ameriške vlade. Ali to pomeni, da smejo parlamenti domnevno suverenih evropskih držav nazadnje podpreti samo tiste scenarije za izhod iz krize, ki jim je naklonjena Bela hiša? Še slabše: ameriška vlada mora prav tako upoštevati priporočila (želje) bančnih lobijev in izjemno vplivnih finančnih ustanov, ki so sicer (posredno) še najbolj odgovorne za zdajšnje težave evrskega območja.
O Sloveniji že pred G20
Ta hip pač Evropska komisija v dogovoru z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko (ter z blagoslovom ZDA!) v posameznem primeru presodi, ali je za neko državo bolje, da čim prej razpiše predčasne volitve ali pa da se njen premier »prostovoljno« umakne in podpre kandidaturo neodvisnega strokovnjaka za predsednika začasne, vmesne, tehnične vlade. Če ponazorimo: po zadnjem srečanju gospodarsko najrazvitejših držav G20 je vsakomur postalo jasno, da bosta grški in italijanski premier, George Papandreu in Silvio Berlusconi, morala odstopiti. Da nimata druge izbire.
Čemu bi se torej slepili? Odločitev glede Slovenije je bila zagotovo sprejeta že precej pred omenjenim vrhom G20. Pa da ne boste mislili, da nihče ni razmišljal o možnosti, da bi se tudi naš predsednik vlade Borut Pahor umaknil in dobrohotno podprl tehnično vlado.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Za ameriško vlado in za – šele na drugem mestu! – Evropsko komisijo je pomembno predvsem to, da bo novi premier pripravljen čim bolj ustrežljivo uresničevati njuna pričakovanja.
