Assange: Črna skinjica obtožb proti meni je naposled odprta

London - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je ob koncu prvega dne zaslišanja dejal, da je bila »črna skrinjica«, v kateri so obtožbe proti njemu, naposled odprta. »Na zunanji strani te skrinjice je pisalo posilstvo. Ta skrinja je zdaj zaradi javnega sodnega procesa odprta. Upam, da bom v naslednjih dneh dokazal, da je skrinja pravzaprav prazna in da nima ničesar opraviti z besedo zapisano na zunanji strani.«

Odvetnik: Assangeu bi na sojenju odrekali pravice

Švedsko sodišče želi Assangea zaslišati zaradi domnevnega spolnega napada na dve ženski, kar pa ustanovitelj WikiLeaksa zanika. Trdi, da je poteza politično motivirana. Švedska se je za pregon namreč odločila le nekaj dni po tem, ko je WikiLeaks začel objavljati zaupne ameriške depeše.

Kot je ob začetku današnjega zaslišanja dejal Assangeov odvetnik Geoffrey Robertson, bi njegovemu varovancu na Švedskem sodili za zaprtimi vrati in mu odrekali pravice. »Švedska praksa, da v primeru sojenja za posilstvo iz dvorane umakne javnost in medije, je po našem mnenju nepravični in ni le v neskladju z britanskimi standardi, ampak tudi z evropskimi standard,« je dejal.

Švedska pravnica Brita Sundberg-Weitman je danes pred sodiščem v zagovor ustanovitelju WikiLeaksa dejala, da dejanja tožilke Marianne Ny, ki je izdala mednarodni zaporni nalog, motivira »politika boja med spoloma«. »Gospodična Ny je v primerih spolnih zlorab pristranska. Misli, da je vsak moški, ki so ga obtožili. tudi kriv. Če povem po pravici, njenega vedenja ne razumem. Vse skupaj izgleda kot maščevanje ... mislim, da od njega hoče, da trpi za svoja domnevna dejanja.« Nekdanja sodnica pritožnega sodišča in sedanja profesorica na pravni fakulteti v Stockholmu je še povedala, da bi lahko Assangea zaslišali po telefonu ali Skypu ter da je njegova izročitev Švedski nepotrebna.

Na sodišču, ki stoji v bližini zapora Belmarsh, bo obramba poleg tega zagovarjala stališče, da Assanga Švedski ne bi smeli izročiti zaradi vrste razlogov, med drugim zaradi napak v švedskem postopku in ker ga še vedno niso obtožili ničesar, ampak ga želijo le zaslišati. Poleg tega so Assangeovi odvetniki prepričani, da bodo v primeru izročitve Švedski, njegovo izročitev, morda tudi izredno, zahtevale še Združene države, od koder bi ga lahko premestili v zaporu za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. Prepričani so celo, da mu v tem primeru grozi smrtna kazen.

V skladu z evropskimi zakoni osumljencev sicer ni mogoče izročiti državi, kjer jim grozi smrtna kazen. Poleg tega številni pravni strokovnjaki menijo, da so navedbe o Guantanamu pretirane, pa tudi Švedska zanika kakršen koli pritisk ZDA. Kot pravi vodja pravnega oddelka v pisarni švedskega tožilca Nils Rekke, Assangea pred izročitvijo ZDA ščitijo stroga evropska pravila. »Če bi Assangea Švedski izročili v skladu z evropskim zapornim nalogom, Švedska ne more ravnati po lastni volji,« pravi. »Če bi se pojavile kakršne koli zahteve po izročitvi ZDA, bi morala Švedska za dovoljenje vprašati Veliko Britanijo,« pojasnjuje.

Na spletno stran WikiLeaks se je pozornost svetovne javnosti usmerila lani, ko je objavila videoposnetek napada ameriškega helikopterja, v katerem je umrl novinar britanske tiskovne agencije Reuters. Kasneje je objavila več tisoč zaupnih dokumentov ameriške vojske o vojni v Iraku in Afganistanu, zatem pa še zaupne ameriške diplomatske depeše, zaradi česar so ameriški in drugi diplomati močno zardevali. Vse to je 39-letnemu Assangu prineslo status svetovnega zvezdnika.

Decembra lani, potem ko je Švedska izdala nalog za njegovo aretacijo zaradi obtožb o spolnem napadu, so ga aretirali v Londonu. Po devetih dneh, ki jih je preživel v zaporu, ga je sodišče izpustilo proti varščini v višini 370.000 funtov, hkrati pa postavilo ostre pogoje pogojnega izpusta, med drugim policijsko uro in elektronsko sledilno napravo. V času pogojenega izpusta je Assange sicer bival v razkošni vili na vzhodu Anglije, kjer se je pogovarjal s predstavniki različnih medijskih hiš, podpisal 1,5 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za knjigo spominov in se fotografiral za božični koledar. Veliko medijske pozornosti je požel tudi januarja, ko se je znova pojavil na sodišču. Tedaj je sodnik Nicholas Evans odločil, da bodo o švedski zahtevi za Assangeovo izročitev znova razpravljali sedmega in osmega februarja, Assange pa je obljubil, da bo spletna stran WikiLeaks zaupne diplomatske depeše začela objavljati še hitreje.

Današnje in jutrišnjo zaslišanje bi moralo razkriti, kaj točno se je dogajalo med Assangeovim obiskom Švedske avgusta lani. Tedaj sta namreč ustanovitelja Wikileaksa spoznali Švedinji, ki ga obtožujeta napada. Kot trdita, sta se v spolne odnose z njim spustili sporazumno, vendar ga kljub temu obtožujeta - ena, ker je poškodoval kondom, in druga, ker je imel z njo spolne odnose medtem, ko je spala. Assangeovi podporniki obe ženski obtožujejo zlonamernosti in vpletenosti v zaroto, pa tudi Assangeov zagovornik Mark Stephens obtožbe pripisuje »temnim silam«. Poleg tega vztraja, da obtožbe niso kredibilne, zaradi česar jih je švedsko višje tožilstvo enkrat že zavrnilo.

Assangeovi odvetniki še trdijo, da so švedske oblasti v vsej zmedi evropski zaporni nalog uporabile nepravilno. Kot pravijo, je »Asssange žrtev nelegalnega in skoumpiranega vedenja švedskih oblasti«, ki so njegovo ime izdale medijem, zavrnile njegov predlog, da ga zaslišijo v Londonu, in mu niso predložile vseh dokazov v angleškem jeziku.

Kar koli se bo že zgodilo na londonskem sodišču, Assangovih težav z zakonom še zdaleč ni konec. Kljub temu, da bo zaslišanje potekalo samo dva dni, si bo sodnik Howard Riddle za presodbo najverjetneje vzel kar nekaj časa, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Če se bo sodnik odločil za izročitev, se lahko Assange pritoži tudi na angleško vrhovno sodišče.