Washington - V depeši, o kateri poroča Aftenposten, je zapisano, da je eden od zaposlenih pri generalnem sekretarju Nata o njegovih zasebnih pogovorih obveščal ameriške diplomate. Depeša ne navaja imena zaposlenega. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je Washington s pomočjo teh informacij lažje preprečil nekatere predloge Andersona Fogha Rasmussena.
Zaupni dokument, ki je nastal septembra 2009, se nanaša na prizadevanja generalnega sekretarja za izboljšanje sodelovanja z Rusijo. To je poskušal narediti preko Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), kjer imajo glavno vlogo ruske oblasti in je nastala kot protiutež Natu.
S pomočjo obveščevalca je Bela hiša pričakovala predlog Rasmussena o izboljšanju sodelovanja s CSTO. Ameriško zunanje ministrstvo je tako Rasmussena opozorilo, da naj v govoru v Evropskem centru Carnegie javnosti ne najavi novega sodelovanja med Natom in Rusijo, saj se članice o tesnejšem sodelovanju še niso uradno odločile.
Da nekdo izmed bližnjih sodelavcev generalnega sekretarja informira Belo hišo, kaže tudi depeša poslana decembra istega leta. Rasmussen je namreč po obisku v Moskvi poročal, da je zelo zadovoljen z ruskim oblastmi, ki si želijo tesnejšega sodelovanja z Natom. Anonimni vir pa je ameriške diplomate obvestil, da je srečanje z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim in premerom Vladimirjem Putinom le ni potekalo tako zelo dobro. »Medtem ko je bil ruski predsednik Medvedjev zelo vljuden, nista ne on in ne premier Putin izrazila nikakršne pripravljenosti za tesnejše sodelovanje z Natom.« Putin je na srečanju s predstavnikom Nata namreč dejal, da Severnoatlantska pogodbena zveza nima več nikakršnega smisla in da Rusijo sodelovanje z njo ne zanima.
Da vir informacij blizu Rasmussena le ni bil tako zanesljiv, pa pričajo navedbe v eni od depeš iz oktobra leta 2009. Generalni sekretar je namreč tistega meseca popolnoma nepričakovano razkril, kakšno vlogo bo imel Nato v Bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. Ameriški diplomati so njegovo najavo razglasili za popolno presenečenje.
O zaupnih diplomatskih depešah, ki omenjajo ameriško vohunjenje za generalnim sekretarjem Nata, poroča norveški časopis Aftenposten, ki mu je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange predal vseh 250.000 zaupnih dokumentov. Na spletni strani, ki je dodobra razburkala diplomatski svet, je do zdaj objavljenih nekaj manj kot 4000 zaupnih dokumentov.