Švedska naglica z zapornim nalogom bi lahko pomagala Assangeu

Mark Stephens, odvetnik Juliana Assangea poudarja, da naj bi se zaporni nalog izdajal le v primerih, da je nekdo že formalno obtožen in je na begu pred organi pregona. Ne more pa se uporabiti za to, da se nekoga privede le na zaslišanje, če proti njemu še ni spisana obtožnica. Odvetnik Neill Blundell z odvetniške pisarne Eversheds LLP tako poudarja, da je Švedska s svojim ravnanjem Assangeu dala redko priložnost za izpodbijanje izročitve. Naglico Švedske, ki je povzročila pravni zaplet bi lahko pojasnili s pritiski ZDA na to državo.

Assangea na Švedskem sumijo nezakonite siljenja v spolni odnos, spolnega nadlegovanja, posilstva, spolnega odnosa brez uporabe kondoma in spolnega odnosa z žensko, medtem ko je ta spala, poroča agencija Bloomberg. Na podlagi tega je Švedska tudi izdala evropski zaporni nalog, na podlagi katerega so voditelja WikiLeaksa konec prejšnjega leta v Londonu tudi priprli, sedaj pa je na prostosti proti varščini, medtem ko se sodišče odloča o njegovi izročitvi Švedski.

Assange se boji, da ga bo, če ga bodo britanci izročili Švedski, ta nato izročila ZDA. Tam bi mu lahko sodili zaradi izdaje po ameriškem zakonu, ki izhaja še iz prve svetovne vojne. Ta zakon kriminalizira vsakega, ki poseduje ali prenaša vsakršne informacije, ki bi lahko škodile varnosti ZDA. Vendar pa bi ZDA morale ob doslednem upoštevanju tega zakona tožiti tudi vse časopisne hiše, ki so objavile ameriške depeše, kar pa je seveda praktično nemogoče. Obenem je Assange zaščiten tudi s prvim amandmajem ustave ZDA, ki mu kot novinarju zagotavlja svobodo govora in objavljanja informacij.