Aspirin je zvišal smrtno žetev španske gripe

Smrtonosna pandemija ptičje gripe, ki je izbruhnila ob koncu prve svetovne vojne in je znana pod imenom španska gripa, je v več zaporednih valovih širjenja virusa v letih 1918 in 1919 pomorila med 25 in 50 milijoni ljudi. Najnovejše raziskave kažejo, da je prekomerno predpisovanje aspirina kot protisredstva proti španski gripi v resnici še povečalo število smrtnih žrtev. Do te ugotovitve se je, kot poroča strokovna revija Clinical Infectious Diseases, dokopala skupina ameriških znanstvenikov pod vodstvom zdravnice interne medicine Karen Starko. Posledice takratnega nekritičnega predpisovanja aspirina kot zdravila proti španski gripi bi morale po mnenju Karen Starko biti povod tudi za kritično samorefleksijo današnjih ukrepov, ki jih zdravstvene oblasti načrtujejo v spopadu s prašičjo gripo.

Več študij je prišlo do rezultata, da je uživanje aspirina v prevelikih količinah, kakršno je bilo značilno za čas ob izteku druge svetovne vojne, imelo za paciente toksične učinke in je med drugim povzročilo, da so v pljučih obolelih nastajale nevarne tekočine, ki so še poslabšale simptome gripe, v posameznih primerih pa vodile tudi do bakterijskih infekcij. Današnja spoznanja o toksičnem delovanju aspirina po besedah Karen Starko potrjujejo tudi avtopsijska poročila o vzrokih smrti obolelih za špansko gripo iz leta 1918.

Hoteli so »nekaj storiti za pacienta«

V skladu z ugotovitvami Karen Starko so mnogi zdravniki med pandemijo španske gripe predpisovali aspirin, čeravno si niso bili na jasnem z ustreznim doziranjem tega zdravila, kakor tudi ne z njegovimi farmakološkimi učinki. Osrednji motiv takratnih zdravnikov pri predpisovanju aspirina je bilo kratko malo hotenje, da bi »nekaj storili za pacienta«. Predpisovanje je še pospeševal velik pritisk sorodnikov obolelih, ki so v obupu, ki jih je obšel spričo množičnega umiranja, vse svoje upe v ozdravitev njim dragega svojca položili v učinkovanje aspirina. Intenzivne oglaševalske kampanje farmacevtske industrije so to njihovo upanje samo še dodatno podžigale.

Po mnenju raziskave, ki je opozorila na škodljive posledice prekomernega predpisovanja aspirina ob koncu prve svetovne vojne, je sicer v moči medicine, da izboljša zdravje ljudi, in tudi, da rešuje življenja. Toda pri tem je nujno, da so lečeči zdravniki seznanjeni s primernim doziranjem zdravila, poznati pa morajo tudi razmerje med prednostmi in tveganji, ki jih prinaša uživanje predpisanega zdravila. Pri tem se morajo vseskozi zavedati vselejšnje omejenosti našega védenja o učinkih, ki jih ima jemanje določenega zdravila na zdravje obolelega.