Avstralopitek je lahko hodil po dveh nogah

Avstralopitek je po ocenah strokovnjakov živel v obdobju pred okoli 2,9 do 3,7 milijona leti. Najbolj znani predstavnik našega prednika vrste Australopithecus afarensis je več kot tri milijone let star skelet, ki so ga našli leta 1974 na severovzhodu Etiopije. Spodnji del telesa tega hominida, ki so ga poimenovali Lucy, je bil podoben človeškemu, medtem ko so organ za ravnotežje v ušesu in zakrivljeni prstki na roki kazali, da bi lahko imel ta naš prednik še precej dobro razvite plezalne spretnosti.

Skupina raziskovalcev z univerz Missouri in Arizona, ki jo je vodila Carol Ward, je v Etiopiji prav v bližini mesta Hadar, kjer so našli tudi Lucy, odkrila še dobro ohranjene kosti stopala A. afarensisa, ki so pri Lucy manjkale. Izkazalo se je, da je imel stopalo precej podobno današnjemu človeku, tako da je lahko dobro hodil po dveh nogah. »Stopalni lok je ključni element, ki dokazuje, da je bila hoja teh naših prednikov podobna človekovi. Zdaj vemo, da so imeli Lucyjini sorodniki ta lok, zato lahko bolj natančno sklepamo, kako so živeli. Razvoj stopalnega loka pomeni temeljni preobrat v načinu življenja, saj je oprijemalni palec na stopalu, ki je pomagal pri plezanju, postajal vse manj izrazit, naš prednik pa se je z drevesa preselil na trdna tla,« je povedala Wardova, ki je skupaj s sodelavci o tem objavila članek v reviji Science.

Stopalo modernega človeka se razlikuje od stopal drugih primatov predvsem po podolžnem in prečnem stopalnem loku. Delujeta kot vzmet, ki blaži težo telesa na stopalo med hojo in stanjem. Pri obremenitvi se stopalni lok splošči, pri razbremenitvi pa vrne v prvotni položaj ter omogoča, da se stopalo prilagaja podlagi.