Tiskane izdaje
Ob povečevanju števila prebivalstva, ki se bo do srede tega stoletja povečalo že na devet milijard, je četrtina močno degradiranega kopnega videti kakor črna luknja, ki se nevarno širi. Zaradi izčrpanosti zemlje se kmetijski donos že manjša, vpliv zastrupljene zemlje, tudi tiste na opustošenih industrijskih območjih, na zdravje okoliškega prebivalstva pa se šele raziskuje.
Eno od do zdaj redkih raziskav so opravili raziskovalci z zdravstvene šole Mount Sinai v New Yorku. Pregledali so 373 območij v Indiji, na Filipinih in v Indoneziji ter ugotavljali, kako povišane množine svinca, kroma in drugih kemikalij v zemlji kot ostanki intenzivnega kmetijstva, industrije in prometa vplivajo na zdravje okoliškega prebivalstva. Njihove ugotovitve, objavljene na spletni reviji Environmental Health Perspectives, kažejo, da bivanje blizu takšnih degradiranih območij pomeni enako zdravstveno tveganje, kot ga v teh državah predstavlja tveganje za malarijo ali onesnažen zrak.
Izgubljena leta zdravja
Da bi negativni vpliv na zdravje konkretizirali oziroma nazorno opredelili, kako zastrupljeno okolje vpliva na izgubo zdravja in na predčasno smrt, so uporabili tako imenovani DALY (disability life-adjusted years). En daly pomeni eno izgubljeno leto zdravja.
»Ocenjujemo, da je leta 2010 kar 8,6 milijona ljudi v teh treh državah resno zbolelo zaradi izpostavljenosti ostankom kemikalij v okolju, kar je vodilo do 828.722 izgubljenih let zdravja ali dalyjev,« so zapisali v članku v Environmental Health Perspectives.
Kar dve tretjini ljudi z zdravstvenimi problemi zaradi onesnaženega okolja so ženske v rodni dobi in otroci. Pri svoji oceni se raziskovalci resda niso mogli opreti na konkretne podatke iz analiz krvi prebivalcev, so pa svoje ocene utemeljili na podatkih o stanju okolja ter upoštevali vpliv tega podatka na zdravje, kot ga predvidevata Svetovna zdravstvena organizacija in ameriška agencija za varstvo okolja. Na območjih, ki so jih proučevali, je v 99 odstotkih šlo za negativni vpliv svinca ali kroma na zdravje, raziskovali pa so tudi vpliv kadmija in pesticidov.
Avtorji sami priznavajo, da njihove ocene niso popolne, saj je v njih še veliko neznank. Zaradi teh bi utegnil biti vpliv degradiranih območij na zdravje ljudi še bolj škodljiv, kot so ga ocenili zdaj. V analizi, na primer, niso upoštevali sinergističnih ali antagonističnih vplivov, ki nastanejo, ko je prebivalstvo hkrati izpostavljeno več kemikalijam. Na vsakem analiziranem območju so se osredotočili le na vpliv enega od glavnih kemičnih onesnaževalcev. Kako ta deluje v zboru še številnih drugih, je za zdaj še neznanka. A domneva, da gre za še bolj škodljiv vpliv, je zelo verjetna.
Biooglje – preprosta
To je oglje, pridobljeno iz odpadnega naravnega materiala: odpadlega vejevja in listja, živalskih in kmetijskih odpadkov. Po zagotovilih IChemE je ključno za ponovno ozdravitev številnih degradiranih območij. Takšnih, ki bi jih lahko ozdravila uporaba biooglja, je samo na Kitajskem, v ZDA in v Veliki Britaniji za več kot 120.000 kvadratnih kilometrov, kar je enako površini Anglije ali Severne Koreje.
Za oglje je sicer že od nekdaj znano, da izboljšuje sestavo in rodovitnost zemlje. Najnovejša raziskava, na katero opozarja IChemE, zdaj razkriva, da biooglje iz zemlje lahko odstranjuje številne onesnaževalce, od organskih onesnaževalcev do težkih kovin, kot so svinec, baker, kadmij in cink.
Izvršni direktor IChemE David Brown v svojem obvestilu za javnost navaja, da je že nekaj raziskav dokazalo, da bi utegnilo biti prav biooglje rešitev za številna zastrupljena zemljišča oziroma da ima to oglje celo sposobnost preprečiti zastrupljanje zemlje. V raziskavi, ki jo navaja Brown, so namreč ugotovili, da dodajanje biooglja preprečuje, da bi se nekatere kemikalije, na primer arzen, kopičile v zemlji. Na zemljišču, ki so ga eksperimentalno obdelali z bioogljem, pridelanim iz odpadne riževe slame, so za kar dve tretjini zmanjšali kopičenje težkih kovin v zemlji.
Vpliv sega
»Biooglje tako nedvomno omogoča, da precej zmanjšamo vpliv škodljivih onesnaževalcev v okolju in da številna degradirana območja povrnemo v uporabo. Ta bo človeštvo, ki bo do srede stoletja štelo že devet milijard ljudi, še kako potrebovalo,« poudarja David Brown.
Ponekod že vedo, koliko takšnih zemljišč imajo. Še najbolj natančno po Brownovem mnenju to vedo v ZDA in Veliki Britaniji. V Angliji, na primer, gre za območje, ki je enako območju West Midlands, to je okoli 66.000 hektarov zemlje.
»Slika je manj jasna drugod, še posebno v tistih državah v razvoju, v katerih se gospodarstvo hitro razvija, hitro pa se povečuje tudi število prebivalstva. Tam se bodo morali prej ali slej spopasti s problemom oživljanja degradiranih zemljišč. Biooglje utegne biti marsikje glavna rešitev,« je prepričan David Brown.
S pridelavo biooglja in njegovim posipanjem po opustošenih zemljiščih bi lahko rešili več problemov hkrati: odpravili onesnaženje okolja, dobili zemljo za pridelavo hrane in s samo predelavo lesne biomase v biooglje iz ozračja odstranjevali odvečni toplogredni ogljikov dioksid.
Se sliši predobro, da bi bilo lahko res? Prepričajte se pri viru, v raziskovalnem članku o značilnosti biooglja in njegovi uporabi za ozdravitev zastrupljene zemlje, ki ga je J. Tang s sodelavci objavil na spletnem naslovu http://dx.doi.org/10.1016/j.jbiosc.2013.05.035
