Bo država sofinancirala analogno oddajanje?

Ljubljana - Toda komercialni programi še naprej ne oddajajo, drugi operater, norveški Norkring, še vedno ni postavil omrežja, država pa še ni začela kampanje, s katero naj bi gledalce obvestila in poučila in spremembah, ki jih bodo doletele.

»Projekt digitalizacije je bolj ali manj zastal, stanje je katastrofalno,« je ocenil direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Nikolaj Simič. Pred poletnimi dopusti so se izdajatelji programov, operaterja omrežij in Apek dogovarjali za postopno izklapljanje analognega signala po območjih, toda pred tem je treba odpraviti bolj osnovne težave. Nobeden od komercialnih in regionalnih programov, ki imajo dovoljenje za digitalno oddajanje (Pop TV, Kanal A, TV Pika, TV 3, RTS+, i-TV, Šport TV 2, TV Primorka, Vaš kanal in RTS) namreč tega dovoljenja ne izkorišča, kljub temu da so v omrežju (multipleksu) RTV Slovenija na voljo tri prosta mesta. Operater drugega multipleksa pa sploh še ni začel postavljati oddajnikov, ker nima ne sklenjene pogodbe z RTV Slovenija o kolokacijah na oddajniških točkah ne pogodb z izdajatelji programov.

»Dejstvo, da operater nima sklenjenih pogodb z izdajatelji programov, ga ne odvezuje, da ne bi zagnal omrežja. Operater namreč uporablja frekvence, ki so omejen naravni vir,« je poudaril Simič. Glede kazni Norkringu sicer Simič pravi, da je treba zadevo gledati v širšem kontekstu in da ni vse v kaznovanju. Podobno je tudi mnenje Apeka, ki Norkringa po naših informacijah za zdaj ni kaznoval, čeprav ni izpolnil zaveze, da bo do 1. septembra s signalom pokril 70 odstotkov prebivalstva Slovenije. Vsekakor pa mora Norkring do 22. decembra, ko se izteče eno leto od pridobitve frekvenc, zagnati tri oddajnike, sicer tvega izgubo frekvenc.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela