Tiskane izdaje
Kopalcev v slovenskem morju letošnje poletje meduze v glavnem niso nadlegovale, čeprav jih je bilo kar precej. V obalne vode so do junija večinoma priplavali le uhati klobučnjaki, ki kopalcev ne motijo in jih ti ne opazijo, nadležnih mesečink pa na srečo ni bilo. A to ne pomeni, da so nas problemi množičnega pojavljanja meduz obšli.
Nasprotno: v nedavno objavljeni analizi svetovnih trendov je bilo Sredozemsko morje uvrščeno med območja, kjer množična pojavljanja meduz naraščajo. Podobno, kot je za Delovo Znanost povedala naša vodilna strokovnjakinja na tem področju dr. Alenka Malej z Morske biološke postaje v Piranu (Nacionalni inštitut za biologijo), lahko na podlagi rezultatov raziskav in analiz slovenskih strokovnjakov trdimo tudi za severni Jadran. Posledice čedalje pogostejših množičnih pojavljanj meduz resda morda pri nas še niso očitne, a nikakor niso zanemarljive.
»Gre predvsem za otežen ribolov in poškodbe rib v ribogojnicah, nadalje za prenašanje ribjih patogenih organizmov, zmanjševanje populacij rib, ker so meduze plenilke ribjih jajčec in mladic in z ribjimi mladicami in odraslimi ribami tekmujejo za isto hrano. Nadležne probleme povzročajo tudi z zamašitvami cevi za hladilno vodo obalne industrije,« opozarja dr. Malejeva in dodaja, da je pomemben tudi njihov vpliv na morski prehranjevalni splet in kroženje organskih snovi.
Pri nas predvsem uhati klobučnjaki
Naše morje so za razliko od nekaterih drugih morij »zavzeli« predvsem številni uhati klobučnjaki. »Ti povzročajo manj težav, čeprav so v zadnjem času množični pojavi te vrste v Tržaškem zalivu vsakoletni.« pojasnjuje dr. Malejeva. »V velikem številu se pojavljajo v hladnem delu leta, od februarja do maja, a jih v nekaterih letih opažamo že januarja, njihovo množično pojavljanje pa se raztegne v junij.«
Ker je ožig uhatega klobučnjaka za večino ljudi skorajda nezaznaven in tudi ribičem zaradi bolj nežne strukture praviloma pri ribolovu ne povzročajo večjih težav, njihov pojav ne pritegne velike pozornosti, še zlasti ne med nepoznavalci. Kot opozarja dr. Malejeva, znatnejše probleme povzročajo množice velikih klobučnjakov. »Njihov klobuk je bolj čvrst in so zato zlasti večji osebki, ki lahko tehtajo tudi do 20 kg, za ribiče zelo nadležni; največ so jih zajeli v mreže pozimi 2004. V Tržaškem zalivu so veliki klobučnjaki prisotni preko vsega leta, bolj številni in večji so jeseni in pozimi, ko mokra masa posameznega osebka večinoma presega 2 kilograma.«
Čeprav se članki o globalni eksploziji meduz v morjih v strokovni znanstveni literaturi v zadnjem času kar vrstijo (tudi pri nas smo v avgustu gostili enega od vodilnih svetovnih strokovnjakov za meduze prof. dr. Shin-ichi Uyeja), pa množično pojavljanje meduz v morju ni nov problem.
Množični pojavi meduz niso nič novega
»Tudi v preteklosti so bili za nekatera obalna območja in polzaprta morja značilni sezonski pojavi velikega števila meduz,« pojasnjuje dr. Alenka Malej. »Množični pojavi različnih vrst meduz so bili zabeleženi tako v območjih blizu ekvatorja, v zmerno toplem pasu kot tudi v hladnih morjih. Največ pozornosti so zaradi velikosti in včasih človeku zelo nevarnega ožiga vzbujale klobučnjaške meduze Scyphozoae.«
Za severni Jadran, vključno s Tržaškim zalivom, so že v 19. stoletju poročali (in o tem obstajajo tudi znanstveni podatki) o množičnih pojavih nekaterih vrst meduz. Šlo je predvsem za uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita), za velikega klobučnjaka (Rhizostoma pulmo), za mesečinke (Pelagia noctiluca), ki so za kopalce najbolj nadležne, in v manjši meri za kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella) in morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata).
Podatki kažejo, da smo v zadnjih 120 letih v severnem Jadranu imeli dvoje obdobij pogostejših množičnih pojavov meduz: najprej med leti 1890 in 1910 in nato ponovno od leta 1970 dalje, čeprav so občasno številne meduze opažali tudi v vmesnih obdobjih. Kot pojasnjuje dr. Malejeva, pojavi meduz v našem morju v preteklosti kažejo značilno periodičnost: pojavljale so se na 8 do 12 let. A to obdobje se je v zadnjih desetletjih pri nekaterih vrstah skrajšalo in se meduze množično pojavljajo skoraj vsako leto. Je morda temu vzrok čedalje bolj občuten vpliv človekovih dejavnosti na samo morsko okolje?
Dr. Malejeva prikimava. »Dokazov o vlogi antropogenih dejavnikov kot pospeševalcev množičnih pojavov meduz, je vedno več. V severnem Jadranu lahko med pomembne dejavnike uvrstimo prelov rib in zmanjšanje ribjih populacij, saj se nekatere vrste rib hranijo z organizmi, ki so hrana tudi meduzam. Ker se nekatere meduze hranijo z ribjimi jajčeci in mladicami, povečanje števila meduz še oteži ponoven dvig števila rib,« pojasnjuje dr. Malejeva in dodaja, da na drugi strani med pomembne plenilce meduz sodijo tudi želve, ki so prav tako ogrožene.
»Do zdaj je zelo slabo raziskan tudi vpliv umetnih struktur v morju, ki meduzam omogočajo pritrditev v zgodnji razvojni fazi,« opozarja dr. Malejeva. To pomanjkanje raziskovalnih podatkov je še zlasti akutno zato, ker je v severnem Jadranu v zadnjih desetletjih močno naraslo število marin, širila so se pristanišča, raste tudi število platform v odprtih vodah.
Vplivajo tudi podnebne spremembe
In kako je z vplivom podnebnih sprememb? Tudi te, meni Malejeva, vplivajo na populacije meduz. »Nekatere raziskave v Sredozemskem morju kažejo, da segrevanje morja večinoma pozitivno vpliva na razvoj in nespolno razmnoževanje polipov, ki tako generirajo večje število meduz. Zaradi manjših količin padavin, nižjih vnosov hranil v morje in povečane slanosti ter višjih temperatur se spreminja sestava rastlinskega planktona. Drugačna sestava fitoplanktona vpliva na celoten prehranjevalni splet v vodnem stolpcu, kar vodi do manj ugodnih razmer za pelaške ribe v primerjavi z meduzami,« pojasnjuje dr. Malejeva.
Bodo torej meduze spodrinile ribe? No, ta strah za zdaj ni utemeljen, vendar pa to ne pomeni, da lahko do pojavljanja meduz ostanemo ravnodušni. Na Morski biološki postaji NIB imajo raziskave meduz dolgo tradicijo. Začele so se v obdobju množičnega pojava mesečink med leti 1976 in 1986, zadnjih nekaj let pa se intenzivno ukvarjajo z raziskavami ekologije meduz in polipov.
»Raziskujemo potencialne dejavnike, ki vplivajo na množično pojavljanje, ukvarjamo se z raziskavami razgradnje meduz in posledicami teh procesov za morsko okolje, analiziramo širjenje meduz in raziskujemo povezanost populacij v različnih delih Sredozemlja. Pri teh raziskavah se uspešno povezujemo z drugimi raziskovalnimi skupinami v svetu, kjer meduze predstavljajo problem; trenutno sodelovanje teče z raziskovalci v Argentini, Braziliji, Franciji, na Hrvaškem in Japonskem, sodelujemo z Rusijo in ZDA. Znanja, ki smo jih na področju raziskav meduz pridobili, so nam omogočila tudi vključevanje v več mednarodnih projektov, letos tudi v nov projekt 7. okvirnega programa EU,« pojasnjuje dr. Alenka Malej.
