Tiskane izdaje
So namreč pravo nasprotje bumbarjev – če ne najdejo dovolj cvetnega prahu oziroma rastline še niso razvile cvetov, jih znajo delavke prisiliti, da zacvetijo tudi mesec dni prej, kot bi brez čmrlje intervencije. V članku, objavljenem v reviji Science, so raziskovalci opisali, da žuželke prebodejo liste rastline in jih s tem spodbudijo k pospešenemu razvijanju cvetov.
Znanstveniki sicer niso ugotovili, kako so čmrlji skozi evolucijo prišli do takšne tehnike, prav tako ni povsem jasno, zakaj se rastline na poškodbe odzovejo na takšen način. Nenavadno vedenje so opazili po naključju pri povsem drugi raziskavi o čmrljih. »Najprej smo mislili, da se prehranjujejo z listi ali da jih nosijo v gnezda,« je povedal soavtor raziskave Consuelo De Moraes. A ker so vedeli, da stres pri rastlinah lahko povzroči zgodnje cvetenje, so sklepali, da si čmrlji v času pomanjkanja tako priskrbijo zgodnjo pašo.
Nekaj v čmrljevi slini
Ko je raziskovalna ekipa opazila nenavadno vedenje, je pripravila nov eksperiment, v katerem so »lačne« čmrlje spustili v kletke z rastlinami paradižnika in ogrščice, ki še niso zacvetele. Žuželke so nemudoma začele luknjati liste, znanstveniki pa so za primerjavo tudi sami poškodovali liste čim bolj podobno, kot so to storili čmrlji. Vse rastline s preluknjanimi listi so razvile cvetove prej od nepoškodovanih, a tiste, ki so se jih lotili čmrlji, so zacvetele bistveno prej kot rastline, ki so jih poškodovali znanstveniki. Sklepajo, da čmrljem pri pospeševanju cvetenja pomaga kemikalija v njihovi slini.
Ekipa predlaga nadaljevanje raziskav, ki bi se osredotočile na evolucijsko ozadje in razširjenost vedenja med različnimi vrstami čmrljev ter na kemične procese v rastlinah, ki jih sproži čmrljev ugriz.
